in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Kazalniki dobrega življenja

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , , , — pohajalka ob 07:10, 2.10.2018

Kazalniki dobrega življenja v ljubljanski občini po 12 letih Jankovićeve vladavine v najlepšem mestu se gibljejo od močno zgoraj do močno spodaj. Vsi kazalniki pa se seveda nanašajo na keš, dostopnost do keša in premoženja, do dela, stanja zdravja, o dostopnosti do zdravja pa pač nič v tem kontekstu.
Po številu prebivalcev je Ljubljana največja občina, po povprečni plači pa druga.
Po brezposelnosti so Ljubljančani na 156. mestu. 83 % Ljubljančanov dela v Ljubljani, kar je precej pri vrhu v slovenskem povprečju.
S povprečno plačo si Ljubljančan v Ljubljani lahko kupi le 0,54 m2 stanovanja (le še v šestih občinah je podobno). Povprečna uporabna površina stanovanja v Ljubljani je 68,4 m2, kar je v Sloveniji zelo malo glede na druge občine.
Ljubljana še vedno sodi med najbolj zapufane občine.

Kazalniki, več ali manj selektivno izbrani za delovno aktivno ljubljansko prebivalstvo, 12 izbranih:

Povprečna starost Ljubljančanov je 42, 5 let (64. mesto med slovenskimi občinami).
35,8 % Ljubljančanov je bolj izobraženih, z višjo in visoko izobrazbo (2. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna uporabna površina stanovanja je 68,4 m2 (203. mesto med slovenskimi občinami).
Delež naseljenih stanovanj brez kpl osnovne infrastrukture znaša 2,3 % (12. mesto med slovenskimi občinami).
Število osebnih avtomobilov na 100 prebivalcev znaša 52.057 (179. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna cena stanovanjske površine je 2.226 € (2. mesto med slovenskimi občinami).
Dostopnost stanovanj, 0,54 m2 stanovanja se dobi za povprečno ljubljansko plačo (206. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna plača je 1.208,19 € (2. mesto med slovenskimi občinami).
Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 8,7 (156. mesto med slovenskimi občinami).
Prihodki gospodarskih družb na prebivalca so 124.532, 90 (5. mesto med slovenskimi občinami).
P rejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 14,58 (70. mesto med slovenskimi občinami)
prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,6 (47. mesto med slovenskimi občinami)

Če bi … če bi čebula če ne imela, bi bila bula in prav to bi se zgodilo s kazalniki, ko bi merili po litrih mleka in kilah kruha iz ene penzije. Ali pa iz ene denarne socialne pomoči. Ali pa v zadnjem obdobju še posebej pereča problematika, kako si naj starostnik zagotovi plačilo oskrbe v domu ostarelih in nemočnih, s penzijo, ki doseže tretjino položnice!

Kako je mogoče, da nevladniki po upokojenskih društvih ne dajo na svetlo deležev, primerjav, dostopnosti in podobnikih kazalnikov posebej za starejše? Kje se skrivajo nevladne organizacije po Sloveniji, saj jih je nekaj tisoč? Kdo meri deleže dobrega življenja za ranljive skupine prebivalcev Slovenije?

Nevladne organizacije so tiste organizacije v Sloveniji, ki naj naredijo tisto, kar država ali lokalna skupnost ne naredi, pa bi morala. So tudi tiste, ki so kompetentne, da državo opozarjajo na nedelo, na pomanjkljivosti in druge felerje, ki državljanu ali meščanu ne omogoča pogojev za dostojno delo in dostojno ter varno starost. Dobro življenje … heh!

  • Share/Bookmark

Skaženost zdravstva

Zapisano pod: Slovenija Tagi: , — pohajalka ob 06:17, 24.03.2014

Zadnje dni se pojavljajo zamisli, da naj bi – po še ne polnem mesecu na položaju – s funkcije zdravstvene ministrice odstopila Alenka Trop Skaza. Ne le zaradi pritiska javnosti, da se ne spodobi kasirati provizij farmacevtskih velikanov, slovenski podružnici MSD in Pfizer sta namreč ministrici v zadnjih petih letih plačali 1.500 in 1.300 uradnih evrov neto, GSK pa še ni razkril izplačil.

Alenka Trop Skaza sama od sebe in niti na poziv ni hotela razkrivati svojih financ s področja strokovnih predavanj za farmacevtsko industrijo. Tudi v širšem svetovnem področju je velikokrat že prihajalo do navzkrižja interesov pri zdravnikih. Farmacevti zdravnike motivirajo z denarjem, potovanji ali drugačnimi darili, vse zato, da bi ti promovirali in predpisovali njihove medikamente. Američani so že leta 2012 obtožili (preko svojega regulatorja trga) Pfizerja podkupovanja na Hrvaškem.

Del vrednosti proizvodov, ki jih kupi zdravniška ustanova, se prelije nazaj k zdravniku v obliki nagrad ali konkretnega denarja. Zdravstvene ustanove in zdravniki v njih po vsem svetu dofinancirajo svoje plače preko farmacije. Tudi sodni postopki se dogajajo, a farmaciji to pomeni pač povečan strošek prodaje, če se jim ne uspe izogniti izplačilom odškodnin in kazni. Višji strošek pa se vkalkulira v ceno zdravil in zdravstvene opreme, pa je krog sklenjen.

Ministrici dodaten zaslužek pri farmaciji ni sporen, odstop je v igri zaradi financiranja podjetja njenega moža, ki se napaja iz javnih sredstev, kot ministričen mož pa na javni denar ne bi smel več računati. Trop Skazova je bila do zasedbe ministrskega mesta tudi prokuristka v moževem podjetju. Po supervizorju je Klima Ptuj realizirala do sedaj osem mio dohodka v poslih z državo.

UKC ima urgentne težave, ki jih je mogoče odpraviti vsaj deloma z novimi zaposlitvami, saj so že ogrožena življenja na ljubljanski urgenci. Sveža sredstva iz evropskih trgov za novo zadolžitev je že najavljeno, tudi za financiranje zdravstva. Financiranje obresti je pač drago in likvidnost proračuna tudi.

Da bi zdravniki delali zastonj, recimo kot prostovoljci, pa ni zapisano. Slabi časi ali kriza se polovično tiče zdravstva, le v kvotah pacientov, ki so ‘obdelani’ ali pa ne, odvisno od razpoložljive proračunske kvote.

Še dobro, da je bolnik pripravljen vse požreti in vse plačati za svoje zdravje, zato je dilema zdravstvene ministrice zlahka rešljiva brez dileme.

Medtem ko nekateri predstavniki vlade in vladne koalicije v neuradnih pogovorih pomenljivo namigujejo, češ da si svetovalci za kadrovska vprašanja premierke Bratuškove v tem hipu že diskretno ogledujejo potencialne kandidate za novo ministrico ali novega ministra (tiste, ki bil lahko Trop Skazovo nasledili na čelu zdravstevnega resorja in bi bili že spet sprejemljivi predvsem za Pozitivno Slovenijo), se je vlada skrivnostno zavila v molk, pa tudi ministrica za zdaj o tem še ni govorila oziroma ni želela spregovoriti.

  • Share/Bookmark

Dober posel ali visoki stroški

Zapisano pod: Domovina, Ljudje Tagi: , , , , — pohajalka ob 08:55, 12.11.2013

Bolezni naše vsakdanje – rak, demenca, srčno-žilne bolezni, to je to. Katere največ stanejo in koga? Stara dama Evropa se je lotila obsežne raziskave o vplivu bolezni raka na evropsko ekonomijo; pokazalo se je, da je rak za unijo veliko finančno breme. Podatke je posredovalo vseh 27 članic unije za leto 2009 in rezultat: 126 milijard evrov suma sumarum. Tolikšen je letni strošek ene bolezni za Evropo.

Za zdravila, bolnišnično zdravljenje iz zdravstvenega varstva gre približno dve petini, za bolniško odsotnost in strošek izpada produktivnosti še naslednji dve petini, ena petina pa gre iz družinskih stroškov, vezan na oskrbo bolnika z rakom. Pri nas v Sloveniji vsako leto zboli za rakom približno deset tisoč ljudi, kar znese na slovensko glavo cca 78 evrov(surs).

Več kot za rakave bolnike se v Evropi porabi za demenco in bolezni srca in ožilja, kamor se prištevajo še visok krvni tlak in možganska kap. Demenca je draga zaradi dolgotrajnosti narave bolezni, ki pomeni tudi dolgotrajno oskrbo, ker se starostna meja umrljivosti viša proti stotki. Stroški za bolezni srca in ožilja sledijo stroškom za demenco, gre pa za kvantiteto, naša srca in krvna obtočila niso iz najboljšega materiala ali pa slabo skrbimo za svoje telo, ker je število zbolelih veliko.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan.

Čezmerna telesna teža je pogosto znak, da je s presnovo nekaj narobe. Motnje v presnovi so lahko osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, motnje v presnovi krvnih maščob. Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja.

Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. 58 % odraslih Slovencev je pretežkih, 18 % pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot 100.000 sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki.

Glede na trende zaposlenosti v uniji, ko se pričakuje, da bo imel že v bližnji v prihodnosti plačano delo le vsak peti delazmožen in delaželjen Evropejec ali Evropejka, bo zdravljenje dolgotrajnih bolezni postalo manj dolgotrajno, in zdravljenje dragih bolezni cenejše, ker – ne bo dovolj denarja za vse ljudi in za vse bolezni. Zdravi pa zato ne bomo nič bolj, prej manj, zaradi slabše prehrane, slabših življenjskih pogojev in izkoriščevalskega odnosa delodajalcev.

V vsakem primeru pa so dolgotrajne in drage bolezni sekira v medu za farmacijo. Ne glede na številke, v deležu je smetana dobičkonosti namazana na farmacevtskem kruhu in to v več nanosih. V pospeševanju prodaje farmacevtskih izdelkov sodelujejo tudi države in politiki in navsezadnje bolniki sami, ki v upanju na svojo ozdravitev toliko da še svojega dohtarja ne požrejo. Zdravje je največja vrednota, ampak bolnim bolj kot zdravim.

  • Share/Bookmark

Za vse nas!

Zapisano pod: Misli Tagi: , , — pohajalka ob 06:56, 1.01.2013

Za vse nas, vsem nam želim enga-srečn’ga-pa-zdrav’ga! In ob tem še vse tisto, kar zraven paše. Leto bo še dolgo, celo kaj nemogočega se lahko zgodi, pa nas ujame nepripravljene.
O sreči so namreč mnenja deljena, nemalokrat je videti, da je prav sreča sama po sebi precenjena. Med ljudmi se je že daleč nazaj porodilo spoznanje, da sreča človeka le sreča, ujeti se pa ne da nikdar. Sprejeti je treba, da je ne moremo pospraviti na varno v žep ali odložiti na zgornjo polico, na zalogo. Možno je uživati zgolj in samo v občutenju sreče, se ji prepustiti v tistem trenutku v popolnosti, ker kdo ve kam jo bo ubrala naslednji trenutek. Namesto čakanja, da doživimo veliko srečo, tako vseživljenjsko, je bolje ugajati sebi in drugim z majhnimi srečicami. Samo zato je tako najbolje, ker sreče ne moremo zagrabiti in svojega posedovanja ne vpisati v zemljiško knjigo ali že kam.
Zdravje pa je vsem zaželeno in nujno potrebno, tudi bolje izgledamo, kadar smo zdravi. Od našega zdravja je odvisno tudi psihično počutje, ne le fizično (čeprav so tudi v tej zadevi mnenja deljena, kaj je bolj spredaj in prej, ali telo, ali je to psiha?). Želimo si fizičnega in duševnega zdravja, brez mozoljčkov ali napornih misli, tako bo najbolj prav za vse. Zdravje je včasih malce zanemarjeno v naših načrtih, takrat, ko smo zdravi. Med ljudmi se je tudi glede zdravja že porodilo spoznanje in se izkristaliziralo v reku: zdrav človek ima nešteto želja, bolni le eno.
Zato le za preigravanje na igrišču želja še namig, če slučajno niso Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz spodobno opravili svojega dela, pa jim gremo pomagat zdaj s skupnimi napori mi, da bodo v novem letu 2013 vsi še kaj dobili. Utihnili bomo za nekaj trenutkov in v mislih pohajali okrog vseh ljudi, ki jih poznamo. Se bomo potrudili, da se jim toliko približamo, da bodo njihove skrite želje privrele na površje, do naših ušes in naprej do naših src?

Ljubezni želim vsem, z ljubeznijo bo vse steklo prav! Srečno 2013, Slovenija!

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |