in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Včeraj za jutri, dan potem

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 08:13, 10.03.2013

Sobotni protesti tudi tokrat niso bili prijavljeni, so pa potekali mirno, program je bil bogat in dogajanje razpršeno, ob pet tistočih udeležencih je bilo shod mogoče obvladovati. Razburjenje je naraslo najbolj ob aretaciji štirih protestnikov in se je poleglo, ko jih je policija izpustila na prostost, šlo pa je za vile, ki jih je protestnik prinesel s seboj in balone z barvo. Policija je tretirala prisotnost vil in metanje balonov z barvo kot kršenje javnega reda in miru, nevarni predmeti pa so prepovedani na javnih shodih.

Kmalu po deveti uri zvečer je policija sporočila, da je shod, 4. vseslovenska ljudska vstaja končana, protestniki pa so jo zaključili s pozivom ‘oblast ljudem’. Bratuškove kljub javnemu vabilu ni bilo na protest, se je pa izjasnila, da bo po formiranju nove vlade s protestniki vzpostavila pogovor. Udeležencev protestov je bilo manj kot na prejšnjih vstajah.

Velik transparent s sporočilom, da ‘ne rabimo nove vlade, ampak revolucionarne spremembe’ je bil na začetku povorke. Protestniki so imeli pripravljen seznam s približno sto imeni ljudi, ki so uničevali Slovenijo. Pred stavbo vrhovnega sodišča so v ‘imenu ljudstva’ izrekli simbolne kazni vodilnim slovenskim politikom vseh političnih barv, spornim gospodarstvenikom in tudi vodilnim predstavnikom Cerkve. Pred magistratom so zahtevali odstop ljubljanskega župana in vseh njemu podobnih, z županskih in političnih funkcij.

Kritike protestnikov so bili deležni tudi organizatorji protestov, ker je bil uradni program predviden le na Kongresnem trgu in ne pred parlamentom. L.Troha: ’tisti, ki vas je pripeljal na Kongresni trg, je narodni izdajalec, problem je v tej hiši’ (parlamentu). Drugi govorec pa je obtožil: ‘U.Lubej je podkupljen s strani strank Zares, SD in Jankovića, da razbija proteste’. Dobrih sto protestnikov je izrazilo nestrinjanje z ameriško politiko pred v hipu od posebne policijske enote PPE zavarovanem ameriškim veleposlaništvom.

Glavnina zahtev protestov se nanaša na odhod politične elite in korenite politične spremembe z uvedbo ljudske nezaupnice ter takojšen odstop vseh tistih, ki jih je Janša nastavil po politični liniji.

- – - – - – - – - – -

Javno medsebojno obračunavanje kaže najmanj na pomanjkanje konsenza med organizatorji. Kljub negovotovim napovedim organizatorjev protestov, da je mogoče formiranje dveh ali treh političnih strank do predčasnih volitev, je ta stvar hudo negotova. Frakcioniranja so pospešeno v teku med posamičnimi grupami in v celoti gledano tudi. Brez dvoma pa obstajajo moralne in izobrazbene kvalitete med organizatorji, ki so potrebne za dobrega političnega liderja.

Posebej tečno je spoznanje, da jih je kar nekaj med protestniki, ki vidijo možnost rešitve nestabilne slovenske politične situacije v sodelovanju z novonastajajočo vlado in Bratuškovo. Paktiranja v to smer ni mogoče imenovati drugače kot ‘z dežja pod kap’ in v temelju neizpolnitev prvinske vstajske zahteve po odhodu vseh političnih elit. Protesti so vnaprej obstojeni na pol opravljenega dela, milo rečeno gre v takem scenariju le za odstranitev Janše.

Protestniške zahteve ljudstva prepočasi dobivajo ubesedenje, pomanjkljivo pa je tudi nagovarjanje določenih skupin ljudi ali generacijsko, zahteve so bolj parolne, manj vsebinske, ki bi jih lahko ponotranjili posamezni državljani ali skupine državljanov. Ni izraženih konkretnih predlogov za izboljšanje ali spremembe, to pa otežkoča participacijo še neopredeljenega ljudstva. Konkretno pomeni predlog to, kdo bo naredil, kaj bo naredil, kdo bo plačal.

Dogajanje je začelo spominjati na psiho dramo, kjer danes vsak lahko reče, kar hoče (t.j. ‘čuti’), jutri pa mu kompetentni vodje povedo, kaj vse nima prav in ga pozovejo na sprijaznjenje. Večina poročevalcev pa sicer meni drugače, namreč da protestniki dovolj jasno izražajo ljudsko voljo in je potrebnih le še nekaj ‘radarjev’, pa bo šel ljudski revolt preko roba. Janković je brž zaznal problem, ki bi se mu moglo reči preveč ‘po žepu udariti’ in je pospravil lisičenje avtomobilov še ravno o pravem času. Parkiranja pred bloki pa Ljubljančani še nismo zaznali kot družbeni problem.

- – - – - – - – - –

Podrobneje so bile izražene zahteve na protestih razpis predčasnih volitev v roku šestih mesecev od imenovanja prehodne vlade z osebo nesporne moralne integritete, nadalje instrument ljudske nezaupnice, reforma sodstva, učinkovito sojenje tistih, ki so sporno prišli do premoženja, preferenčni glas na volitvah in ustanovitev ustavne komisije, ki bo omogočala vključitev državljanov.

Izrečene so bile tudi zahteve po ureditvi statusa izbrisanih, podržavljenje stanovanj v lasti bank za mlade družine, objekte ministrstva za obrambo naj prevzamejo civilne organizacije za mladinske dejavnosti, slovenska vojska naj se umakne s spornih misij po svetu, J.Mussomeli, ameriški veleposlanik pa naj zapusti Slovenijo, ker ne spoštuje suverenosti Slovenije.

Protestniki so zahtevali še spodbujanje lastne pridelave hrane in samooskrbe, spoštovanje verujočih in neverujočih, hkrati pa popolno ločitev države in Cerkve, enakopravnost za ženske, univerzalni temeljni dohodek, dvig pokojnin in vrnitev varstvenega dodatka, ustavitev sodnih postopkov proti vstajnikom, revizijo zdravstva, javno šolstvo in univerze in ustavitev spornega financiranja zasebnih univerz.

Vse zahteve s protestov so strnjene v Pomladni deklaraciji, v kateri je tudi napoved vztrajanja pri uporabi demokratičnih sredstev za prisilo politične elite, da se podredi volji ljudstva skladno z ustavo.

  • Share/Bookmark

Boj za obstanek

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 06:58, 23.02.2013

Pred dnevi so se vrstila različna srečanja strank, strankarskih liderjev, kandidatov, vse v enem samem boju za obstanek (pravzaprav za oblast). Tokrat se je premier sam ujel v resnično past žrtve, opozicija in koalicija diha in dela vse za njegov odhod. Da bodo ostali vsi, razen njega in biankiranega liderja stranke, je več ali manj že jasno. Ministrska mesta so že skoraj razdeljena, službice po eu pa tudi za tiste, ki jim je pošla sapa v boju za obstanek.

Zadostna politična podpora se je tudi ujela v zanko, kajti če ne bodo speljali stvari do novega premierstva, bo vse skupaj padlo v vodo. Ne glede na to, ali stvar uspe ali ne uspe, politični veljaki dobijo plačo, tudi vse dodatke in ugodnosti, ki jim pripadajo, saj država ne bo v stečaju, le vladajoče osebe rotirajo, rotacija pa bo delovala po starih pravilih. Za državljane torej nič novega.

Že nekaj dni nazaj se je začutil boj za politični prestiž z leve strani. Tudi ideja projektne vlade se je še kar prodajala, vsaj uradno, medtem ko so v zakulisjih tekli že novi dogovori, nova paktiranja o medsebojnem nenapadanju in podpori pri skupnem cilju, enem in edinem. Koliko Slovencem pomeni ev. nova konsolidacija, ni zanemarljivo vprašanje, saj smo večina že kar utrujeni od vseh političnih spletk, služb pa ni, tudi občasnega dela je vedno manj, ker vse čaka, kdaj bo počilo in kako dolge bodo razpoke.

Tudi strahovi nekaterih, da bi Pozitivni Sloveniji uspelo, se kažejo kot realni. Zakaj ta kombinacija ni več tako zelo strašljiva, je mogoče ugotoviti le v skupni borbi za preživetje, za obstanek, ampak zgolj politične elite, vsi drugi pa gremo lahko pesniti nove scenarije. Celo vlada, ki naj bi bila zamišljena za krajšo dobo, potem za malo daljšo, je zdaj zamišiljena za eno leto z možnostjo podaljšanja vse do rednih volitev. Zamrznitveni štosi in igranje žrtve res niso politika, odslužijo pa dobro v namenu obstanka.

Trojček se je zadnje dni iz javnosti umaknil v ozadje, se je pa takoj odzval na bianko varianto. Neformalno na hodnikih se je več dogovarjalo kot v javnosti, izjave strankarskih liderjev so bile bolj cirkusantske, za kanaliziranje javnega mnenja, za zavajanje javnosti. Bratuškova pa od vsega začetka v javnosti igra vlogo velike povezovalke, v zakulisju pa lobira zase.

Volja ljudstva v obstoječem političnem vzdušju ni zaobsežena, če se upošteva javno izražene zahteve državljanov na vstajah in demonstracijah. Janez Janša ne bo odstopil kot premier, mu bodo morali kolegi in kolegice reči, da naj gre, da bodo vsaj oni preživeli na oblasti. Politična elita nima namena odstopiti, ampak vneto paktira s sebi podobnimi za obstanek v ligi prvakov. Oblast pripada ljudstvu na papirju, v resnici je nima, ker nima finančne zmožnosti, ni delovnih mest. Pravična in socialna država je še vedno parola za na ulice, udejanja se ne in se tudi v pripravljenih scenarijih boja za obstanek še ne bo. Hitrega in učinkovitega sojenja lopovom v garnituri politikov in gospodarstvenikov ni videti zametkov in ni realnih obetov, prej bodo vsi podurhali v široki svet. Uničevanje skupnega dobra se bo še naprej vleklo, ker se nekaj keša potrebuje za tekoče vladne stroške.

Vlada še kar kadruje in zapravlja, kljub negotovi lastni usodi se zaganja v nove in nove razrešitve in imenovanja. Res vsi akterji hočejo, da Janez Janša odide, a pod prste mu nihče še ne gleda. Še vedno se ukvarja vsak najbolj s samim seboj in svojimi koristmi, ki jih nekateri bolj uspešno, drugi manj, navezujejo na svoje bodoče stolčke. Kot bi bili v prvi svetovni vojni, vkopavajo se jarki in bijejo fronte, pešadijo pa se preriva od leve frontne linije proti desni in spet nazaj.

  • Share/Bookmark

Ograja

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 12:40, 9.02.2013

Skupina zamaskiranih protestnikov na tretji Vseslovenski vstaji je poskušala podreti ograjo. Z ograjo je policija zavarovala poslopje parlamenta. Protestnike je policija razgnala, pri čemer je uporabila tudi solzivec.

Ograje, obzidja, ograde, zidovi, pregrade, količki, planke, jarki, palisade … – toliko poimenovanj, a vsakokrat gre za ločitev med znotraj in zunaj. Ločnice so zidane, lesene, vodne, celo tekstilne, najbolj trdne pa so miselne. Vse drugačne je mogoče po hitrih in še hitrejših postopkih podreti, izravnati z zemljo, odstraniti; miselne so pa tako temeljito zadelane in vgrajene, da jih je včasih celo nemogoče odstrniti ali odstraniti. V sledovih ostajajo do konca.

Koncepcija obzidja je nekako povezana s krogom – vse okrog mene in vse znotraj mene je ločeno. Celo zaprt prostor lahko tako pojmujemo. Poznamo okrogla, pravokotna in kvadratna obzidja. Tudi trojna obzidja so nekoč obstajala, kot simbolična predstavitev treh svetov.

Obzidje je tudi simbol svetega rezervata, skozenj ali čezenj sme samo vpeljanec. ‘Sveta ograda’ je lahko tudi živa meja, zid, pa tudi suverenost, oblast, vladar, dežela. Suverenost je neločljivo zvezana z resnično posestjo zemlje. Dežela se razume kot globalna podoba sveta, sveta ograda pa je podoba vse dežele.

V modernih analitičnih teorijah pomeni ograda notranje bitje. Srednjeveški mistiki so jo imenovali celica duše, sveti kraj božjih obiskov in prebivališč. V ta se umakne duhovni človek, da bi se branil pred napadi od zunaj, čutov in tesnobe, v njej je njegova moč in v njej črpa svoje sile.

Ograda simbolizira intimnost, katere absolutni gospodar je vsakdo zase, dostop do nje imajo le izbranci. Zid je zaščitna ograja, ki zapira svet vase in preprečuje vdor slabih vplivov manjvrednega porekla. Slaba stran zidu je, da omejuje območje, ki ga ograjuje, dobra stran pa je v tem, da zagotavlja njegovo obrambo. Pri tem pa pušča odprto pot za sprejemanje nebeškega vpliva.

Ograda je lahko tudi tamar za živino. Obstajajo tudi razpoke v zidu. Večinoma so nastajale te dni in širile se bodo še v prihodnosti, saj proces še ni končan. Vsakemu zidu je usojeno, da se bo na koncu podrl.

Kot simbol ločitve je mogoče šteti sloviti Zid žalostink (ali žalovanja – ali tožba – ali joka – ali tarnanja). Tako pridemo do bistva, do temeljnega pomena zidu: ločitev med izgnanimi in tistimi, ki ostanejo; ločitev med Bogom in stvarjenjem (ustvarjenim bitjem), ločitev med vladarjem in ljudstvom; ločitev med drugimi in menoj.

Zid je presekana ali pretrgana zveza (komunikacija) z dvojnimi psihičnimi posledicami. Prva je varnost in dušenje, druga je obramba in zapor. Pri slednjem je zid povezan s simboliko ženskega in pasivnega elementa maternice, ki je prvinsko povezana z duhovno regeneracijo. Asociacija na shizofrenični svet ni naključna, saj je prava mera ločevanja ključna pri rabi zdravega razuma.

  • Share/Bookmark

Mariborska vstaja

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 15:33, 7.01.2013

Peta zapovrstjo. Prva letošnja.
.
Ne more biti lahko, mestnemu svetniku iz mariborske mestne občine, ko zagleda svoj obraz na lutki, ki visi s Starega mostu nad mrzlo Dravo. Srhljivo je, nabito s strahom za … denar najbrž, saj je v ozadju vsega in vsakogar tudi letos – denar. Napihljivost visečih lutk spominja na napihnjenost naših oblastnikov, tako občinarjev, kot državnih upravljalcev. Mariborska javnost vleče za vzvode strahu, tako kot je zadnje lanske mesece zastraševala naša vlada vseslovensko civilno družbo. Profesionalni plezalci so lutke že sneli.
.
Viseče lutke so dobro ogrevanje za ‘Pometimo jih vun’, kot pravijo Mariborčani in nedvomno jim bo uspelo. Za razpustitev mestnega sveta je potrebno le 23 (od 45) mestniških odstopov, 7 jih je že odstopilo, torej gre le še za 16 odstopov. Državljan se vpraša, kako da tisti ljudje ne spokajo, če jih narod ne mara? Kaj jih tako zelo lepi na stolčke? Protesti se začno tokrat ob pol petih popoldne, saj je logično, da jih je treba ‘vun pomest’, ker so mestni svetniki podpirali odstopljenega župana.
.
Opoldne bodo – so sejali sejo mariborskega mestnega sveta, prva seja po skoraj treh mesecih. Uradno bodo svetniki seznanjeni z županovim odstopom, ker jim dnevnih novic ni potrebno poslušati, zato novice uradno še ne vedo. So se pa imeli v vmesnem času spoprijeti s težavnostjo novonastalega položaja njihovih riti. Koliko časa bo še štel proračunski izgovor za vztrajanje na položajih? Na dnevnem redu te seje je poraba rezerve, poplave, mestni promet, o športu in prostorskih načrtih. O proračunu imajo namen razpravljati konec januarja. Odstopiti nimajo namena, so večinsko sklenili, napovedanih pa je še nekaj odstopov.
.
Mariborčanom bo nedvomno uspelo, Ljubljančani in ostala Slovenija se bomo pa švercali na njihovih uspehih. Nekako se ne moremo tudi ostali državljani Slovenije skupaj spraviti in udariti s pestjo po mizi. Vpijemo o zapufanosti, pa o bogatenju večinske cerkve, pa o navodilih iz Vatikana …, zgolj drhalske parole so to. Konkretno nekaj skupaj spraviti pa ne znamo ali ne moremo. Neetično je obešanje skrajnostnih parol, prenašanje mariborskih njihovih uspehov na Slovenijo. Le želimo si lahko vsi skupaj, da se Mariborčani ne bodo ustavili na domačem pragu in bodo vstajali še dalje, pometali vun tudi na višjih in najvišjih nivojih državne oblasti…
.
Odgovornost pred zakonom je treba udejaniti, zato ni dovolj uporniško nagnati položajnike, s katerimi narod ni zadovoljen. Denar se bo še pretakal zadaj za hrbti istih ljudi. Odstopi bodo konec koncev le odstopi, težave in beda pa ostanejo. Nacionalni interes bo še naprej lačen in transformacija bo še naprej kriza.
.
Uspavajoča je misel, da je treba obračunati z oblastjo. Sam obračun ne bo ničesar prinesel, potreben je obračun, tisti, ki so delali škodo državi, jo morajo povrniti, potem naj pa odstopijo. Od mahanja z demokracijo ne bo nič, treba je urediti tudi pufe in zasluge za zdajšnjo štalo.
.
Če se nam res dogaja ulica, če ne gre le za zlorabo javnosti po enih parih zainteresiranih grupah, je vprašljivo, če je mogoče pričakovati radikalno reševanje poti iz politične in gospodarske krize, prej kot ne bomo deležni le rošade enih in istih ljudi. Časa je bilo dovolj, da so se lahko pravočasno zmenili, kam bodo posedli po protestih in vstajah.
.
Ko bi bilo mogoče pokukati vsaj par let v prihodnost, bi se jasno videlo, ali je današnja ‘ulica’ ‘kukavičje jajce’ ali samosvoj organizem. Če je samosvoj organizem, gre za revolucijo ljudstva, ki bo dobila poleg zmagovalcev tudi poražence – predvsem tiste, ki se ne bodo znali pravi čas vnovčiti in izkoristiti vstajenskih lovorik.
.
Razmišljanja se stekajo v prihodnost, kako vnaprej, če zdaj rešujemo na ulicah probleme države, kaj ne pomeni to po svoje civilizacijski povratek, ko so se mladci skupaj vzeli in spodnesli poglavarja. Evolucija nam je res dovolila razvoj glasilk, nam dala ušesa in jezik, lahko bi se pogovorili in se zmenili. Tako bi se lahko zmenili, da bi ne bili rezultati kompromisov dobri le za peščico (zamenjanih), ampak bi bili sprejemljivi in dobri za ves narod. Kot kaže, je treba govoriti zelo naglas in veliko jih mora biti hkrati na kupu, da gre beseda naprej.
.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |