in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Janša prednostno

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 15:51, 30.06.2014

Janša ni edini, katerega zahteva za varstvo zakonitosti je odprta pred sodniki kazenskega oddelka vrhovnega slovenskega sodišča, vseh je 142, pri sodnici, ki bo obravnavala Janševo zahtevo, jih je 26.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je sodnici, ki ji je dodeljena Janševa zahteva, ustavil pripad vseh drugih zadev. Janša se obravnava prednostno v zadevi patria-dob. Dinamika postopka bo odvisna izključno od ugotovitev in odločitev sodnice poročevalke, ki pa je obvezana na zadevi brez odlašanja začeti intenzivno delati.

Janša je v zaporu pridobil navezo za prehitevanje: višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo aprila (pravnomočnost); junija je Janša začel prestajati dveletno zaporno kazen, kjer je že po treh dneh vkorakal na odprti oddelek, še v istem mesecu Masleša ukaže prednostno obravnavo za varstvo zakonitosti – Janši se že široko odpirajo vrata. Povsem realna je vrnitev iz zapora še pred parlamentarnimi volitvami.

Vrhovno sodišče RS je zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil zagovornik obsojenega Ivana Janše, prejelo tik pred zaključkom delovnega dne v sredo, 18. 6. 2014. Skladno s Sodnim redom in Letnim razporedom dela je bila zadeva sodniku poročevalcu dodeljena naslednji dan.

V četrtek, 19. 6. 2014, sta dve sodnici kazenskega oddelka, vključno s sodnico, ki ji je bila zadeva dodeljena kot poročevalki, podali predlog za izločitev. Predsednik Vrhovnega sodišča je obe zahtevi zavrnil.

Vodja kazenskega oddelka je nato predsednika Vrhovnega sodišča naknadno obvestil, da ima sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, vnaprej prijavljeno odsotnost in predlagal predodelitev zadeve. Predsednik Vrhovnega sodišča predlogu ni ugodil.
Predsednik Vrhovnega sodišča se je ob odločanju o predlogu za predodelitev strinjal, da je ta zadeva poudarjeno večplastno izjemno pomembna, tudi iz vidika sodelovanja obsojenca, ki je eminentni politik, v volilnih aktivnostih. Vendar teh okoliščin v okviru presoje določbe četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni mogoče presojati, saj se ta striktno nanaša na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti.

Tovrstne in druge okoliščine se lahko upoštevajo v okviru predloga za odlog izvršitve kazni zapora (po 24. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)), ki daje obsojencu in nekaterim drugim upravičencem procesno možnost, da s prošnjo sami dosežejo odlog izvršitve kazni zapora.

Obsojenec te možnosti ni izkoristil, saj ni podal predloga na izvršilno sodišče, ki je v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani. Tak predlog za odlog predstavlja ustaljeno možnost in bi, v verjetnem primeru odobritve, omogočil tudi vsebinsko obravnavanje izrednega pravnega sredstva pred Vrhovnim sodiščem v ustreznem časovnem okvirju. Povprečno trajanje reševanja zahtev za varstvo zakonitosti pred kazenskim oddelkom VSRS je v 2013 znašalo 4,3 mesece.

Kljub odsotnosti zakonito določene sodnice, postopek v zvezi z zahtevo zakonitosti ne bo zastal, saj bo ta skladno z ZKP posredovana Vrhovnemu državnemu tožilstvu v odgovor.

Do nadaljnjega kakršnekoli odločitve poročevalca oziroma kasneje senata, kot tudi nadaljnje časovne dinamike, ne moremo vnaprej predvidevati oziroma prejudicirati. (spletna stran Vrhovnega sodišča)

Če bo Janša na svojih frontah tako v prednosti, nove knjige še ne bo kmalu – pa bi lahko bile vsaj tri: miting prihoda v zapor, bivanje v zaporu, miting odhoda iz zapora.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |