in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Volkove streljajo, mar ne?

Zapisano pod: Narava Tagi: , , , — pohajalka ob 17:56, 1.03.2013

Lanskega septembra je stopil v veljavo pravilnik o odvzemu volka iz narave, skoraj hkrati pa je bila odstreljena volkulja Tia, opremljena s telemetrično ovratnico. Oboje je ponovno v javnosti obudilo razpravo glede smiselnosti in etičnosti streljanja volkov.

S pravilnikom je ministrstvo za kmetijstvo in okolje za obdobje 2012/2013 dovolilo odstrel osmih volkov. Ustavnemu sodišču so Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra predlagali prednostno obravnavanje zadeve in zadržanje izvršitve spornega pravilnika. Tudi Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je predstavilo pobudo za oceno ustavnosti, s katero je želelo zaustaviti izvajanje pravilnika o odstrelu rjavih medvedov in volkov. Menili so, da je ministrstvo za odstrel predvidelo preveč rjavih medvedov in volkov.

S pobudo za oceno ustavnosti pravilnika je želela skupina nevladnih organizacij doseči razveljavitev odobrenega odstrela volkov. Nevladniki so mnenja, da je pravilnik v nasprotju s habitatno direktivo, ki v EU opredeljuje ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo nevladnih organizacij za začetek postopka ocene ustavnosti in predlog za zadržanje izvršitve pravilnika o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Sodišče je zapisalo, da pobudniki niso izkazali, da bi izpodbijane določbe pravilnika in uredbe neposredno posegale v njihov pravni položaj.

V Sloveniji v zadnjih desetletjih ni bilo zabeleženega primera, da bi volk poškodoval človeka, ali ga celo ubil. Večina ljudi je prepričanih, da je volk človeku nevaren, da bi ga pa prepoznali, če bi ga kje srečali, je malo verjetno. Volk se pač po volčje giblje, se ne približuje brez potrebe in se v človeka ne zaganja samo zato, ker bi se lahko. Tudi ne posega v človekov prostor, ampak se drži svojega območja.

Obstajajo pa zabeležke o škodah, ki jih volk povzroča človeku na njegovem premoženju, večinoma na pašnikih, kjer lastniki niso zagotovili učinkovitih zaščitnih ukrepov. Analize kažejo, da odstrel ni tako učinkovit za zmanjševanje škod in da do večine škod prihaja le pri slabem procentu vseh rejcev.

Sodelovanje raziskovalcev s člani lovskih družin in s poklicnimi lovci je že v preteklosti bilo dobro, njihovo znanje in izkušnje so v pomoč pri razumevanju procesov v naravi in vedenju posameznih vrst živali. So tudi mnogi lovci tisti, ki so v bistvu veliki naravovarstveniki, kar je pravzaprav upravičeno in smiselno z vidika trajnostne rabe.

O odstrelu zavarovanih zveri odloča ministrstvo s političnim kompromisom, vse bolj pa pri odločanju upošteva stroko. Stroka ima v zadnjem času vedno več podatkov, tudi zaradi večletnega projekta SloWolf. Prav ta projekt daje zanesljivejšo oceno števila volkov v Sloveniji.

Volkovi so zelo teritorialni in prvenstvena naloga volčja tropa je, da si zagotovi primat nad svojim teritorijem. To pomeni, da so oni edini, ki lovijo na svojem območju. V ta namen vsakega vrinjenca iz tujega tropa nemudoma preženejo, še večkrat pa ga ubijejo, če ga zasačijo na svojem.

Imajo razvit močan socialni sistem, saj trop tudi nadzoruje število članov v tropu. Trop je v resnici družina, sestavljena iz dominantnega para (alfa samec in alfa samica) in njunih potomcev, ki so stari od enega do štirih let. Če trop preseže določeno število, ki ga določa v največji meri velikost glavnega plena, morajo najstarejši mladiči trop zapustiti. Poiščejo si svoj teritorij in partnerja. Ta naravni mehanizem je učinkovita samoregulacija za stabilnost tropa, z uravnavanjem številčnosti in prilagajanjem velikosti teritorija številu rastlinojedcev, si zagotovijo trajnostno rabo svojega plena.

Moratorij na odvzem volka bi morda lahko povečal krivolov, tako kažejo raziskave iz tujine, iz pragmatičnega vidika pa je smiselno določiti vsaj minimalen odstrel volkov. Kvota za odstrel sicer nima vpliva na obseg krivolova, gre bolj za to, ali je zakoniti odstrel dovoljen ali ni. Zato višji odstrel ne prinaša več pozitivnih učinkov kot minimalne kvote. Odstrel pa ne glede na kvoto vedno pogosteje povzroča odpor javnosti, kljub temu, da se obenem z odstrelom ustreže željam ljudi, ki ne marajo volkov.

Salomonske rešitve, ki bi ustrezala obojim, pač ni mogoče domisliti.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |