in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

HARAMBEE

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 08:00, 13.09.2013

Kenija je revna kmetijska država v vzhodni Afriki ob Indijskem oceanu. Uradni jezik je angleški in svahilski. Kot simboličen izraz pripadnosti državi ali narodu je nacionalno geslo HARAMBEE, kar v svahilščini pomeni ‘delajmo skupaj’. Nacionalno geslo je podobnega pomena kot državni grb, zastava ali himna, ki so tudi simboli pripadnosti.

V revne države jih mnogo prihaja pod zastavo pomoči, Kenija pa je primer iz zadnjega časa, ko so v severnem sušnem predelu te revne države znanstveniki in raziskovalci prišli iskat – seveda nafto, seveda zase. Projekt so financirali Unesco, Japonska in Kenija, našli pa niso nafte ampak velike količine podzemne vode, ki bi lahko zadostovala za vso državo za vsaj sedemdeset let.

Za črpanje vode in izgradnjo zbiralnikov oz. razdelilnikov bosta potrebna tehnologija, ki je Kenija nima in denar, ki ga tudi država nima. Vodonosnik je bil odkrit s pomočjo satelitske in radarske tehnologije.

Pri nas menda velja pravilo oz. pravica, da deset odstotkov najdenine pripada najditelju. Kako se bodo zmenili ti trije, ki so vodo našli, bo še zanimivo, ker do vode je treba še priti in jo spraviti na površje iz globice cca tristotih metrov. Za ta drugi del bo potreben nov denar in oprema, stroji in delo ljudi. Vlagatelji v raziskave bodo hoteli nazaj svoj denar in še nekaj zraven, črpanje vode ne bo zastonj, tudi ti bodo hoteli nazaj svoj denar in še nekaj zraven. Pa še banke bodo pristavile svoj piskrček, ker svet danes nič ne naredi iz lastnih prihrankov, ampak vse teče preko kreditov.

Predmet tega projekta je zaloga vode za sedemdeset let vode za Kenijo. V povrnitev stroškov raziskave je bo odteklo morda četrtina, naslednja četrtina bo stekla v črpanje, naslednja četrtina bo stekla v distribucijo tujim vlagateljem, za nepredvidene projektne stroške bo stekla še zadnja četrtina nekajdesetletne kenijske zaloge vode. Logični matematični sklep je slovenski, da se ne splača delat.

Skritih vodnih virov pod kenijskim površjem pa je še, kakor je odkrila skupina britanskih znanstvenih (ti so že četrti deležnik na pravico do kenijske vode?), zato je možno, da se bodo na začetku spopadle svetovne vodne korporacije in bo scenarij morda drugačen. Pravica je pač vedno na strani močnejšega – bogatejšega, tistega z denarjem – zato še kar visi v zraku pesimističen zaključek, da Kenijci odkrite vode ne bodo dosti spili.

Sedaj skoraj polovica prebivalcev nima dostopa do čiste vode, kmetje nimajo na razpolago vode za namakanje, kako je težko shajati s sušo, pa zadnja leta doživljamo tudi pri nas. Voda je torej strateškega pomena za samo preživetje in neodvisnost od tujih naravnih virov. Morda bodo Kenijci prenesli svoje nacionalno geslo – delajmo skupaj – na črpanje svoje vode zase in zadržali svoje naravne vire doma. Tudi v slogi je moč, ne le v denarju.

  • Share/Bookmark

Prihranek ali obvladovanje

Zapisano pod: Ljudje Tagi: — pohajalka ob 08:28, 12.02.2013

V prejšnjih časih, dokler še nismo poimenovali stresa, ko ga torej uradno še ni bilo, smo nadgrajevali svojo učinkovitost s prihranki časa. To smo naredili tako, da smo varčevali s časom tam, kjer se je pač dalo. Potem smo nabrani kupček časa porabili tam, kjer smo dojeli za potrebno in učinkovito. Iz enega kupčka smo ga predevali na drugega, ker časa je vedno enako veliko (ali enako malo).

‘Prihranjen čas’ ni postal čas, s katerim bi lahko počeli, kar bi se nam zljubilo. Treba ga je bilo takoj vložiti naprej v potrebno delo, zato, da smo lahko spet prihranili v času in si ljubko zamišljali, da nekoč pa bomo vendar naredili vse tisto, kar smo že dolgo nalagali v depo za čase, ko … kaj že bo takrat? In potem so izumili stres, zdaj je stres kriv, da nismo dovolj učinkoviti, da bi naredili zalogo časa za čas potem.

Če se nam življenje zazdi vedno bolj podobno boju za preživetje, kjer šteje edino to, da zdržimo (hude čase, krize vseh vrst, pomanjkanje …), je na dlani odgovor, da si je treba vzeti čas za premislek. Treba je v svojem življenju s prstom pokazati na tiste stvari, ki so pomembne, pa ne le za danes, temveč da jim bomo pripisali velik pomen za nas tudi jutri in še naprej. Potem pa je treba narediti načrt, kako uresničevati te nam pomembne stvari postopoma, ne naenkrat.

Potem pa spontano uvidimo, da samo hitenje zaradi prihrankov časa za uspešno preživetje enega samega življenja, ki smo ga dobili za nedoločen čas, ni dovolj. Treba se je lotiti obvladovanja samega sebe, zaradi časa, ki ga imamo omejeno količino. Velja prav tako za posameznika, kot za družbo nasploh, ker družbena skupnost ni le naključna množica, ampak jo sestavljamo ljudje vsak zase.

Zelo moderno je biti kar naprej nezadovoljen in podlegamo kritikanstvu vsega mogočega. Prst uperjamo v druge, nikoli vase. Mediji povečujejo svojo gledanost ali branost tako, da poročajo o umorih, kaosih, šokantnih katastrofah, a take informacije imajo svojo ceno, ki jo plačajo potrošniki teh informacij. Seveda se ne moremo vedno izogniti temu, da je naše življenje nekoliko stresno. Problem je v tem, da si takrat, ko smo v stresu, kar pozabimo vzeti dovolj časa za tiste stvari, ki delujejo kot protiutež stresu.

Priročniki za srečo v našem življenju nam svetujejo gibanje, treba je biti zunaj, govorjenje, smeh, umirjenje, jemanje odmorov, pravilno prehrano, poživljujoče dihanje in pitje vode. Za vsakega teh nasvetov lahko najdemo množico podnasvetov, kako jih realizirati v resničnem življenju. Tehnike obstajajo, guruji so vsepovsod okrog nas, na nas pa je, ali se bomo vzeli v roke.

Nenavadna je misel, da preprosto pitje vode deluje proti stresu, a morda je le nekaj na tem. Recimo dva litra vode na dan odplakne stres iz telesa v najresničnejšem in dobesednem pomenu besede. Z vodo lahko malo pogoljufamo svoj živčni sistem. To naredimo tako, da čim hitreje popijemo kozarec vode. Medtem ko goltamo, dražimo parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za pomoč pri sprostitvi, tako se raven stresne napetosti zmanjša.

Odlična je tudi vroča kopel, ob koncu stresnega dneva, a za to je treba kopalnico spremeniti v oazo čutnih užitkov. Zatemnjena osvetlitev ali sveča pripomoreta k popolnemu vzdušju. Odišavljeno olje za kopeli in topla para sta balzam za dušo v lastnem domu. Če si poleg privoščimo še odlično knjigo, je užitek popoln.

Torej očitno lahko deluje voda od znotraj in od zunaj na naše telo. Če ji pripišemo blagodejnost, pa se njen učinek še poveča, kajti tudi našim možganom je treba na nek način dovoliti, da nam pomagajo v obvladovanju samega sebe.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |