in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Banke, vlade – Ciper, Slovenija

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 11:24, 31.03.2013

Ciper je že močno zguncana tema, vendar žal še vedno aktualna. Žal zato, ker očitno je denar v bankah le še na Cipru, pri nas, recimo, ga ni, pa zato naše varčevalce ne čaka žalostna usoda ciprskih varčevalcev. Na Cipru je zavohala denar celo EU, čeprav mala ciprska državica ne sodi v EU države prvega reda. Vprašanje je torej odprto, kaj ima Slovenija takšnega, kar bi zanimalo EU? Kdo bi pravzaprav imel korist od prihoda ‘trojke’?

Zadnje dni beremo v novicah o propadu ciprskih bank, varčevalci, katerih vloge presegajo 100.000 evrov, pa bodo predvidoma izgubili do 60 odstotkov svojih depozitov, kar znatno presega začetne ocene (poroča sta). Nam, pri nas se to ne bo zgodilo, slovenskim varčevalcem z depoziti 100.000+ evrov, ker so to že kar denarci, s katerimi je potrebno modro ravnati, jih zaščititi in razpršeno vlagati. Zato naši varčevalci položijo do 99.999 evrov na posamične račune, nekaj deset jurjev itak nosijo s seboj za sprotne stroške, nekaj sto jurjev je vloženih po različnih črnih gradnjah na imena neznanih oseb … pač, z denarjem je treba modro ravnati, če hočeš, da ti ostane ali da se ga še kaj ‘prime’, nekaj denarcev nekaj deset slovenskih posameznikov pa je menda res zatavalo nespametno proti Cipru.

O davčnih oazah bomo po novem vsi le še sanjali, ker bodo še te, ki so funkcionirale do nedavnega, žalostno mrknile v zgodovino. Da so prave informacije v sodobnem času pravo blago, je jasno, saj so tisti varčevalci, ki imajo bančne vloge tako visoke, da se jim to splača, že davno prilagodili svoje bančne posle spremembam, ki so se potiho pripravljale v EU zakulisju evropske trojke. Ciper se pač ni zgodil preko noči.

Ciprska centralna banka je najavila, da bodo velikim varčevalcem najmanj 37,5 % tistega dela vlog, ki so čez 100 jurjev, pretvorili v delnice banke, naslednjih 22,5 % pa jim bodo zamrznili, dokler oblasti ne bodo prepričane v izpolnitev pogojev za mednarodno finančno pomoč. V bistvu Ciper tako rešuje svoje banke.

Seveda Slovenija ni Ciper in nikoli ne bo, imamo pa prav podobne bančne težave, kot jih bo imel Ciper, ko bo izpraznil varčevalske račune. Ko zmanjka, pač ni več kje jemati in se je vsaj takrat treba domisliti kakšne inovativnejše rešitve, kot je enostavno prekladanje istega kupčka keša enkrat sem, drugič tja.

Rešitve starih problemov pač ne bomo izumili, če bomo non-stop izhajali iz enakih odnosov in enakega pristopa. Dve desetletji se vrtijo eni in isti v politiki, posamezniki so nekaj časa v eni stranki, pa gredo v drugo, pa se jim odprejo možnosti v novi, kamor se natepe nekaj levih in desnih … vsi bi pa le dokapitalizirali slovensko banko, da bo preživotarila do konca aktualnega mandata. Seveda pa bi še nekaj ugodnih kreditov, pa še kakšnega gospodarstvenika je treba ‘potolažiti’ z ugodnim kreditom, pa kakšna Simona iz Pahorjevega kabineta bi zgradila hišico ali kupila stanovanjce …

Nova naša vlada deluje popolnoma enako, kot so delovale že prejšnje. Burleska je zdaj ta, da ima finančni minister kilometrino iz bolne banke, ki jo bodo ‘ozdravili’ slovenski davkoplačevalci, da ne bo prišla k nam huda trojka in nam vzela … kaj pravzaprav? Vlada pač potrebuje finančnega strokovnjaka, ki bo znal utemeljiti davkoplačevalske vložke v bančno sanacijo, več od njega pa se najbrž ne pričakuje.

Problem, ki ga je mogoče prepoznati le potem, ko stopimo še korak nazaj, pa je gospodarstvo. Slovensko gospodarstvo stoji na stališču, da se bo gospodarska kriza čudežno razrešila, če bo gospodarstvo dobilo dovoljšnjo kreditno podporo za zagon. Zaganjano je bilo dve desetletji z ugodnimi krediti, ki jih še ni vrnilo, zato so tudi banke v krizi, oziroma imajo slabe naložbe in neizterljive kredite. Problem je mogoče preseči le s takojšnjo ustavitvijo kreditiranja in naj se zažene gospodarstvo iz zdravih temeljev, ne iz pufov.

Naravno je, da slabe stvari propadejo, torej firme, banke, vlade, politika – zakaj na vso silo vedno znova zaganjati vse te slabe stvari s krediti? Preprosta gospodinjska logika je takšna, da gospodinja pred gospodinjskimi nakupi pogleda v denarnico in pošteje denarce. Tako ugotovi, koliko in kaj lahko kupi za kuhanje družinskega kosila danes in prognozira kuho za naprej. Niti ne razmišlja o svoji bonitetni oceni, o tem, kako do novih pufov, ampak operira iz denarnice, iz tistega, kar je v njej.

Naša nova vlada Alenke Bratušek deluje in razmišlja po starih vzorcih: obstanek, obstanek in obstanek. Bonitetne točke za nove pufe. Kadrovski cunami zaradi izgradnje dobrih obrambnih temeljev proti tečnobam, ki drugače razmišljajo. Varovanje koristi in bonitet za vsako ceno. Prikrivanje soodgovornosti za slovensko krizo za vsako ceno. O predčasnih volitvah ni več slišati …, o odgovornosti zaradi vehementnega kreditiranja tudi ne, o odgovornosti Bratuškove iz obdobja direktorovanja na državnem proračunu tudi ne. Plagiat ali ne, kredibilnost magisterija ostaja odprta.

Iz kodeksa o ravnanju javnih uslužbencev ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki veljata seveda tudi za ministre in predsednico vlade, so opredeljene okoliščine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov: »Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršenkoli zaseben interes zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.«

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |