in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Povedali so o slovenskem gospodarstvu

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 16:40, 7.02.2014

UMAR ugotavlja za zadnje četrtletje 2013 izboljšanje slovenske gospodarske klime, na evrskem območju pa zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Poroča tudi o ugotovitvah mednarodnih institucij, ki so zaradi dviga gospodarskih kazalnikov postale bolj optimistične za leto 2014. Sicer ostre razmere na trgu se že več mesecev niso poslabšale.

Povečanje brezposelnih konec leta je odraz izteka pogodb za določen čas, le-te se pogosto na novo sklenejo v prvih dneh januarja.

Zadnje četrtletje se je nadaljevala rast izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Realni izvoz in uvoz blaga sta se po ocenah UMAR nadalje povečevala. Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, a še ni dosegla ravni pred krizo.

Razmere v bančništvu ostajajo slabe. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je znižal za približno 240 milijonov EUR. To je bila posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, bolj kot v preteklih mesecih so se razdolževala tudi država in gospodinjstva. Obseg slabih terjatev se je oktobra nekoliko znižal.

Kako oživiti gospodarsko rast v Sloveniji, pa je bila glavna tema konference Prestrukturiranja dolga in insolventnost, ki je potekala pod vodstvom Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje ter Evropske banke za obnovo in razvoj. Oživljanje v besedah se je dogajalo 5. februarja, ko se je zbrala dobra stotnija udeležencev iz bančnega, akademskega, javnega in zasebnega sektorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Razpravljali so o ključnih gospodarskih in pravnih izzivih v prihodnosti in o načinih sodelovanja med tujimi vlagatelji in domačimi bankami. Po pregledu kakovosti bančnih sredstev ter sprejetju insolvenčne zakonodaje so sklenili, da je Slovenija pripravljena na prestrukturiranje prezadolženih podjetij in na pospešitev nadaljnje privatizacije. Vsi so se strinjali, da so bile nedavne spremembe zakona o insolventnosti prava poteza za učinkovitejšo finančno prestrukturiranje podjetij.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev, se vrača v Slovenijo. EBRD je prisotna v Sloveniji od leta 1993. Od takrat so financirali 66 projektov, kar je naneslo 3,4 milijarde EUR. Med leti 2009 in 2013 so v Slovenijo vložili kapital v vrednosti 200 milijonov EUR.

Pred krizo v Sloveniji se je njihova aktivnost zmanjšala, saj so slovenske banke in podjetja dosegala ugodne pogoje za zadolžitve v tujini, s krizo pa se je njihova aktivnost zopet povečala. Pred krizo so namreč Slovenijo nadzirali iz pisarne v Varšavi, sedaj pa so odprli začasno pisarno v Ljubljani. Kot pravi direktor EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo, bo nova strategija za Slovenijo kmalu potrjena.

Banka Slovenije je objavila poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Rešitev za podjetja vidi v vzajemnem reševanju podjetij in bank.

Leta 2013 je gospodarska kriza in krčenje finančnega posredništva še naprej vztrajalo. Podjetja so visoko zadolžena, zato je njihova kreditna sposobnost zelo slaba. Tako ne morejo dobiti novih kreditov, zato ne želijo investirati, ker se dnevno soočajo s strahom pred visokimi tveganji in negotovostjo na trgih. V vsakem primeru pa naložbe izgubljajo kakovost zaradi negativne gospodarske rasti. Podjetja so tako v veliki meri odvisna od dolžniškega kapitala, torej od financiranja s strani bank.

Po drugi strani pa se banke same soočajo z zadolženostjo do tujine in tveganji zaradi slabih terjatev, zato so zelo zadržana do kreditiranja podjetij.

Rešitev za podjetja je tako v vzajemnem popravljanju bilanc podjetij in bank. Banka Slovenije vse svoje upe polaga na leto 2014 – na uspešnost gospodarstva in nadaljnjo stabiliziranje bančnega sistema.

Rešitev za podjetja je pridobitev novega kapitala, da bi se spremenila struktura financiranja. Šele povečan obseg kapitala bo znižal njihovo občutljivost na finančno krizo. Le tako bi se lahko zoperstavila finančni krizi, za katero nihče ne ve, kako dolgo bo vztrajala.

Pomembno pa ni le finančno prestrukturiranje, ampak tudi lastniško ter poslovno. Podjetja se morajo poslužiti poslovnih modelov, ki bodo dvignila vrednost slovenskih podjetij. Zadolženost podjetij lahko reši le njihova dokapitalizacija, po mnenju Banke Slovenije pa tudi zamenjava dolga za kapital z Zakonom o sistemski razdolžitvi podjetij.

Zaradi stresnih testov in državnega reševanja bank se je stanje relativno stabiliziralo. To pomeni tudi lažji ponovni dostop do virov financiranja v tujini. Vzpostavitev stabilnosti bank bo še naprej usmerjena v povečevanje financiranja z nadaljnjim povečevanjem z avtonomnimi in dolgoročnejšimi viri.

Banke bodo morale tudi prilagoditi svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja. Izboljšanje učinkovitosti bank se mora pokazati v zvišanju neto obrestne mere. Le to zagotovilo donos na vloženi kapital ter ustrezno vrednost tveganj. Nadaljnja konsolidacija bančnega sistema je zato nujna.

Dokapitalizacija banki in prenos terjatev pa je že obrodila sadove, saj je bonitetna agencija Moody’s že zvišala bonitetno oceno trem slovenskim bankam, hkrati pa so se tudi dvignili upi za nova kreditiranja podjetij.

Tako so vsi skupaj govoričili, da niso nič povedali. Jasna prihodnost in gospodarska rast je še vedno mogoča ob ponavljajočem zadolževanju podjetij, zato obstaja velika verjetnost, da bodo na slabi banki reprogramirana kmalu tudi netajkunska zadolževanja.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |