in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Zakaj?

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 11:23, 23.01.2016

Zakaj sploh bi se nekdo odločil zapustiti svoje življenje tukaj in ga vložiti v neko tujerodno versko ali nacionalno idejo? Na to vzajemno vplivajo sociološki in psihološki dejavniki, ker se vsi soočamo skozi svoja življenja z življenjskimi preizkušnjami in stresnimi prehodnimi obdobji. Življenje pač ni lahko, zato je množičnost pobegov v islam neprestano zagotovljena.

Najlepše je zlesti iz svojih travm tako, da sledimo višjim ciljem in gremo reševat svet. Pa četudi pri tem poginemo.

Odhod se ne zgodi preko noči, pred zadnjim dejanjem realizacije samega odhoda od tu tja so novi borci in borke pod tretmajem dolgih in nenehnih prepričevanj za višje cilje. Ni škoda ne denarja ne časa, posvečenega raziskovanju posameznikovega življenja in pritiskanje na šibke značajske poteze rodi sadove. Kako malo je potrebno, da se zasmilimo sami sebi in kako malo dela ima tisti, ki to zlorabi zgolj tako, da nam sugerira, da ‘je moja žalost najbolj žalostna’.

Ženske ‘primejo’ na obljubo princev na belih konjih in se odpravijo v Sirijo, s seboj vzamejo še majhnega otroka ali ga rodijo kmalu po prihodu tja in potem jim ni več rešitve – postanejo prenosne maternice za rojevanje novih islamskih vojščakov. Najprej ne morejo od tam zaradi dobrih izgovorov, kasneje pa pridejo na vrsto grožnje in mater z otrokom je lahko obvladati. To prakticirajo tudi naši moški s kolektivnim kamenjanjem in ubojem.

V času socialnih oz. družbenih omrežij ni težko agitatorjem rekrutiranje žensk ali mladih moških, saj radi pojamramo nad težkim otroštvom, razočaranjem nad starši, bivšim možem ali ženo, izgubo službe ali zapravljeno priložnostjo, tisto zadnjo, ki bi nas čisto zares potegnila iz dreka.

Bolj ko je razžalitev ali izguba posplošena, da ni vezana na maščevanje proti enemu človeku, lažje je človeka pridobiti za visoke cilje, saj takšen človek glasno prosi za spreobrnitev v boljšo vero, nato bi pa rad tudi spadal na tako visok nivo in spet sam glasno prosi, da bi šel ‘tja’ in spadal ‘k njim’.

Vabljiva je obljuba slave in prenove sveta, na to primejo fantje od najstniških do poznih dvajsetih let, še posebej, če nimajo doma perspektive, se jih ne jemlje resno in vse njihove poti vodijo po socialno pomoč. Ujeti jih je mogoče na precej otročje krilatice o uporništvu.

Napačna je miselnost, da so ti fantje nagnjeni k nihilizmu in naklonjeni uničenju, v bistvu gre za moralno predanost in globoko moralno misel. Ne gre za neke postopače, brezdomce ali kako drugače marginalizirane mlade ljudi, gre za spreobrnjence v idealizem, kakor ga lahko prepoznamo v večini svetovnih gibanj, ki se rodijo v krizah. Razloge za verske prebege je treba iskati v družbeni realnosti, socialni krizi, ki jo povzroči ekonomska kriza.

Ti ljudje nimajo kaj izgubiti, zato so krizna stanja velika nevarnost za vsako državo. Ne gre namreč samo za to, da ti ljudje odidejo, ampak za to, da se ti ljudje vračajo in pobijajo. V splošni krizi neke države najbolj nastrada mlajša generacija, ki nima dostopa do ugodnosti znotraj sistema, izključena je iz sveta, brez službe ali s prekarno zaposlitvijo. Ko bi države bolj poglobljeno razmišljale o revščini, bi jo zanesljivo že zdavnaj odpravile.

Trenutna stopnja teroristične ogroženosti je v Sloveniji nizka. Radikalizacijo mladih je vseeno treba vzeti resno: človeška vrsta je po naravi plenilska in pripravljena porabiti veliko časa in denarja za pobijanje ljudi in to je terorizem, terorizem je pobijanje ljudi. Večji kot je teroristični sistem, laže rekrutira ponižane in razžaljene, da vzamejo orožje v roke in si priborijo spoštovanje.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |