in continuo

Odkar ima KPK novo vodstvo je manj prijav korupcije, priznava Boris Štefanec. Na število prijav nedvomno vpliva tudi odstop prejšnjega senata KPK.

Štefanec bi rad popravke zakona o integriteti, zato je KPK Cerarja zaprosil za sestanek v najkrajšem času, več kot očitno še pred nastopom funkcije predsednika vlade. Sodelovanje bo potrebno, izmenjava stališč tudi, konkretni boj zoper korupcijo pa bo seveda začrtal bodoči predsednik vlade, takšna so morda za takšna pričakovanja Borisa Štefaneca.

Štefanec najavlja stoodstotno uveljavitev zakona, v zvezi s tem opozarja, da želijo nekateri določila zakona zaobiti in se skrivajo za bančnimi skrivnostmi. Žal še tako dobro napisan zakon ne bo preprečil, da bi ’strokovnjaki’ ne našli lukenj v njem in jih s pridom izkoriščali vsem na očeh.

Komisija izpostavlja nujnost sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – Štefanec je spomnil na kritike, da komisija udeležencem v postopkih ne omogoča, da se do njenih odločitev opredelijo. To po njegovih besedah sicer ne drži, kljub temu pa si želi, da bi bilo v zakonu bistveno bolj pregledno zapisano, kako so dolžni varovati pravice preiskovancev. Zavzema se tudi za vzpostavitev organa, ki bi neposredno nadziral delo KPK-ja. Taktika je dobra, samozaščitna, saj bi jih nadzornik usmerjal in vodil, prevzel odgovornost.

Dobrih 600 nerešenih zadev, med njimi Teš 6, DUTB, zdravstvo … je zapuščina prejšnjega senata in Štefanec najavlja, da bo ta zaostanek KPK zmanjšala na zelo znosno mejo. Ta hip obravnavajo primer Balažic, delovanje DUTB, TEŠ 6 in Roka Praprotnika.

Veliko se ukvarjajo tudi s problematiko zdravstva, saj komisija prejema veliko prijav, pobud in mnenj. Štefaneca tudi kot državljana zelo skrbi stanje v zdravstvu: “Nepojmljivo je, da določeno zdravilo pri nas stane petkrat več kot na Slovaškem. Tudi pri naročanju opreme se pojavljajo eni in isti in potem izsiljujejo takšne in drugačne cene.” Od nove vlade pričakuje, da bo zadeve začela urejati. Pa se bo načakal, od namere do izvedbe je večletna pot.

Pri ukvarjanju s projektom Teš 6 pa KPK najbolj zanima korektnost vloženega denarja, če je pregledno in brez okoriščanja. Štefanec bi rad od prihajajoče vlade, da seznani javnost s količino denarja za ta projekt in za kakšne namene je bil nakazovan in predvsem to, ali je bila ogromna količina denarja vložena korektno, pregledno in brez možnosti okoriščanja. V primeru ugotovljenih nepravilnosti Štefanec najavlja ustrezno ukrepanje, žal brez konkretnih potez KPK.

Vrhovno sodišče še ni podalo odločitve glede poročanja in nadzora premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank prejšnjega senata KPKja. Štefanec meni, da so bila zakonita in pričakuje potrditev vrhovnega sodišča. Pričakovanje je logično, v nasprotnem nima KPK kaj delati in se lahko samoukine.

Še vedno se dogaja uveljavljanje protikorupcijske klavzule v pogodbi s finsko Patrio, čeprav se v resnici KPK prav s to zadevo ne ukvarja. Gre za iskanje uveljavitve ničnosti pogodbe, Štefanec pa ob tem meni, da je ta pogoj več kot izpolnjen. Upoštevati je potrebno tudi posledice pri izplenu države ob uveljavitvi klavzule. Jasno je, da bo ta kšeft drago stal državljane.

Protikorupcijski poudarki so torej nikoli končane kpk-marnje, v Janšo in Jankovića pa se Štefanec ne bo poglabljal. Glede koruptivnosti so mnenja državljanov in pravne stroke še vedno deljena, še posebej sedaj, ko se nam piše, da nam bo kaznjenec pisal zakone. Štefanec se modro drži vstran in čaka napotke.

Medtem, ko vsi državljani naivno verjamemo, da je denarja zmanjkalo ali pa ga vsaj zmanjkuje, priplužijo na beli dan vsake toliko velike vsote, ki jih pokasirajo podizvajalci javne uprave, nemalokrat gre za večmilijonske denarje. Krivično so na udaru zaposleni v javni upravi, ki delajo in dobijo plačo po redni pogodbi o zaposlitvi, pozablja pa se na pogodbe, ki odnašajo iz javne uprave velik denar. Žal slovenska fovšija ne cilja na pravo tarčo, da bi lahko rekli, da je v vsakem slabem tudi kaj dobrega.

Odvetniki vedo, kje je denar, to je znano vsaj od odvetnika Senice dalje, ki je uporabnikom javnega denarja v obdobju cca zadnjih deset let obračunal in seveda pokasiral kar slabega dva mio evrov. Razvpit pa odvetnik Senica niti ni zaradi velikih vsot denarja, pa tudi državni denar ni edino, kar je odvetnik prislužil ta čas.

Apetiti po državnem denarju postajajo velikanski. Kdor more, bo našel upravičenje, da se priključi. Tudi v primeru, ko vsi govorijo ‘ne maramo te zraven’, se najde pravna podlaga, da bo apetitu zadoščeno in zaposlitev tudi v razburkanih kriznih časih zagotovljena skupaj s plačo (in dodatki, bonitetami, posebnim varstvom, privilegiji …).

Seveda gre za Štefanca, ki je ‘pridelal’ razvpitost še pred nastopom svoje zaposlitve na mestu predsednika KPK. Po obsegu številk zaslužka iz proračuna ni povsem primerljiv s Senico, je pa kavelj v zanimivi primerjavi strukture državnih prihodkov obeh odvetnikov.

Štefanec je od države v cca zadnjih desetih letih pokasiral le slabih 124 tisoč evrov, od te vsote največ od majhnega okrožnega sodišča v Murski Soboti, končni izplen pa znese le 4 tisoč evrov manj kot pri Senici na velikem okrožnem ljubljanskem sodišču. Štefančeva odvetniška pisarna služi na primerih, ki jih dobiva od sodišča po uradni dolžnosti. Sedaj upa na financiranje po plačah za odbobje prihodnjih šestih let.

Na tiskovni konferenci je Štefanec povedal, da on v Murski Soboti ‘ni preveč poznan odvetnik’, zato mu morda ustreza plača predsednika Komisije za preprečevanje korupcije cca 2.220 evrov neto. Prihodkov svoje odvetniške pisarne v zadnjih treh letih ni pripravljen javno razkriti, za kar mora obstajati drugačen razlog, kot je oni, da je po prevzemu funkcije dolžan KPK razkriti le svoje premoženjsko stanje, finančnega poslovanja svoje odvetniške pisarne pa ne.

Transparentnost poslovanja ima več obrazov. Če je mogoče pridobiti podatke denarnih tokov iz proročuna pri Supervizorju, morda resnično ne potrebujemo komisije … Tudi etika in morala se spreminjata v času in prostoru.

Zahteve po odstopu novoimenovanega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v Pozitivni Sloveniji se vrstijo, kdor kaj velja (ali pa tudi ne), se je že oglasil in ponovil naslovno mantro. Zdaj ni več važno, kdo je pravzaprav ta nepopisani list gospod Štefanec, ker je pod mikroskopom ta velika packa, da je bil član PS, pa še odstopil je iz stranke in list ni več tako nepopisan, kot se je dozdevalo ob imenovanju.

Bivši senat KPK velikega zapleta uradno ne komentira, ne posamezno ne skupno, eden članov senata, ki se ne upa s svojo identiteto na dan, pa je prepričan, da bi Štefanec res moral odstopiti. Ker gre za komisijo. Vprašanje je namreč politična nepristranskost predsednika komisije in ne gre za špekulacijo – kaj bi, če bi – ampak gre za Zorana Jankovića, ki toži Komisijo za preprečevanje korupcije. Kakšno držo bo zavzel Štefanec glede slednje? Janković je najmanj ustanovitelj politične stranke, kateri je Štefanec nekaj dni nazaj pripadal (z dušo in telesom, članstvo je pač osebno).

Varianta: Štefanec se izloči, kar je že postala modna muha sprenevedavih politikov. Postane neudeležen v postopku. In glej, potem se ga pa ne rabi, če je mogoče brez njega speljati postopek. Nadalje bi se namreč moral izločiti ob vsaki preiskavi komisije, ki bi obravnavala politika, ne glede na to, katere politične stranke porekla je. Seveda sta v ospredju večji dve, SDS in PS, in tako nastane sum o splošni politični pristranskosti predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, gospoda Štefanca. In potem ga spet sploh ne rabimo, ne KPK ne državljani. Niti KPK ne, tako!

Baje pa predsednika KPK tudi ni nihče vprašal po znanju tujih jezikov, kar bi znova znal biti problem, ker je komisija močno vpletena in povezana v mednarodno dejavnost preprečevanja korupcije. V primeru, da ne zna tekoče angleško, bi moral s seboj voziti prevajalca, kar pomeni dodatni davkoplačevalski strošek, pa CNN bi imel spet zgodbo.

Krivci šlamastike so lahko izbirna komisija, predsednica le-te, predsednik Pahor, Štefanec sam, PS, Janković (ustanovitelj PS), Bratuškova (predsednica PS), Župevčeva (poslanka PS), … in drugi neimenovani, pa zato nič manj krivi.

Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določajo postopek izbire senata in predsednika protikorupcijske komisije, sicer načeloma dopuščajo dve možnosti. Prvo, da izbirna komisija predsedniku republike predlaga več kandidatov, predsednik republike pa izmed predlaganih imenuje enega, ali pa, da komisija predsedniku republike predlaga zgolj enega samega kandidata.

Izbirna komisija pod vodstvom Simone Habič se je očitno odločila za to “drugo varianto”, vendar svoje odločitve za odvetnika Štefanca, izmed desetih možnih kandidatov, ki so izpolnjevali vse predpisane pogoje, niso obrazložili.

Predsednik Pahor je imel možnost zavrnitve imenovanja, vendar se za to ni odločil. Morda se je predsednik republike hotel izogniti očitkom o lustraciji, potem ko je izvedel, da je Boris Štefanec (bil) član Pozitivne Slovenije. Vse to naj bi se sicer zgodilo v enem ali dveh dnevih.

Ja, takole zdaj vse teče tako, da KPK sploh ni treba začeti delati. Štefanec ima za dva kozolca polen pod nogami, politiki pa se že vprašujejo o tem, ali se to komisijo – pod krinko ‘takšno kot je’ – sploh potrebuje. Kot da korupcije v Sloveniji sploh nimamo. Če ni tožnika – ni sodnika, tako pravijo stari ljudje. Kdo pa sploh hoče, da se mu pajdaše zapira?!