in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Betnava se je začela leta 2008

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 15:53, 23.08.2013

Nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Krašovcu grozi osem let zapora zaradi suma napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo eu. Krivde ni priznal na predobravnavnem naroku, danes, na začetku sojenja v Celju pa tudi ne. Soobtoženi v zadevi Betnava so krivdo že priznali in jim je bila že izrečena tudi kazen.

Bivši Vegradovi direktorici in sedanji kaznjenki Tovšakovi je bila izrečena petletna zaporna kazen za Betnavo in Rimske terme skupaj. V zadevi Čista lopata je priznala še krivdo glede blagajne vzajemne pomoči, na koncu je dobila enotno kazen sedem let in pol zapora.

Bivša direktorica družbe Betnava Mariničeva je obsojena pogojno na 23-mesečno kazen, gradbeni nadzornik Bogatin je obsojen na dve leti zapora, odslužil ga bo s 1460 urami družbeno koristnega dela v dveh letih. Ekart iz mariborske nadškofije je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen. Vsi iz goljufij v zadevi Betnava v škodo eu morajo plačati tudi sodne stroške in takse.

Betnava se je začela dogajati že leta 2008 z ustanovitvijo podjetja Betnava. Nadškofija je predala stavbo podjetju Betnava, tega pa je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Nadškof Kramberger jim je bil za poroka, da so dobili v banki krepka dva milijona evrov, ki so jih vložili v svojo firmo.

Potem se je začela ‘prenova’ dvorca, leta 2008. Duhovniki so z bančnim denarjem lahko zaprosili za evropska sredstva in jih dobili 1,7 milijona evrov. Betnava je pošiljala na ministrstvo račune za gradbena dela, ki sploh niso bila opravljena, mariborska nadškofija pa je kasneje ta denar vrnila. Lažne gradbene situacije in račune za neizvedena dela so Vegradovi vodilni odredili in izdelali, v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi, tako so lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah. Seveda s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med njihovimi bančnimi računi. Končno so te iste gradbene situacije in dokazila o plačilih z goljufivo vsebino uporabili za priloge zahtevku za izplačilo eu sredstev.

Gospodarsko ministrstvo je izplačalo 1,77 mio evrov, kasneje zahtevalo vrnitev tega denarja in po enem letu je bil denar vrnjen. Istočasno so si Vegradovi vodilni prigoljufali protipravno korist 1,7 mio evrov.

Obstaja možnost, da želi cerkev vso krivdo naprtiti upokojenemu Krašovcu kot edinemu grešnemu kozlu, ta pa se ne da (več) in krivdo zanika. Obtožnica mu očita, da je Ekarta in Mariničevo potegnil z napeljavo na skupni interes nadškofije, Betnave, ministrstva in Vegrada. Nekdo od vpletenih je moral vleči nitke znotraj naveze, ali pa je bil to v resnici Krašovec?

Krašovec namerava dokazovati s 157 sodišču predloženimi dokumenti, da ni kriv ne on ne mariborska nadškofija. Mariničeva, Ekart in Bogatin, ki so s tožilcem sicer sklenili sporazum o priznanju krivde, potemtakem sploh niso storili kaznivega dejanja, ali pač? Krašovec je uperil prst na ministrstvo za gospodarstvo, ki jim očita opustitev dolžnega pregleda dokomuntacije. Znova se srečujemo s še vedno ne preseženo idejo kolektivne krivde, ki dopušča krivdo ‘vseh’, posameznikom pa jo je težko opredeliti in dokazati.

Krašovca je cerkev kazensko premestila v Avstrijo v benediktinski samostan Šentpavel. Navsezadnje ga tudi tam eu vidi, slednja vidi tudi do celjskega sodišča, ki bo betnavskemu feraju pač moral ‘nekaj’ dosoditi. Da bi se delali fine in bi v prihodnje ne zaprošali za eu sredstva, da bi se izognili tveganju odklonitve, je pač otročje ali vsaj nezrelo.

  • Share/Bookmark

Vsega so krivi razpisi

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 06:36, 3.06.2013

Ko bi bilo mogoče lepo enostavno iti v trgovino, si ogledati oklepno ponudbo, izbrati svojega oklepnika ali dva in položiti denar na pult ob blagajni, bi patrijske zgodbe sploh ne bilo. Ampak v takšnem primeru bi morala biti odgovornost nakupa opremljena z osebno odgovornostjo kupca, tega pa pri nas še nismo vzeli in nam bolj pašejo javni razpisi. Potem se pa po sodiščih vlačimo in vlečemo postopke, kot se razvlečejo sodni postopki za prepire med sosedi.

Celo romantične zgodbe z represivnimi zaključki se potlej vlečejo po ‘cajtengah’, ena takih je tista, da naj bi bil okrožni državni tožilec zaljubljen v obtoženčevo soprogo, pa njegova ljubezen ni bila uslišana. Tik pred zdajci bo še kaj ‘žmohtnega’ prikukalo na plan, saj imamo radi te reči, da vsaj malo pozabimo na zateženi vsakdan.

Patria je tik pred sklepnim dejanjem. Na ljubljanskem okrajnem sodišču se namreč nadaljujejo zaključne besede, možno je, da bodo z njimi danes tudi končali. To bi pomenilo, da preostane le še sodba, ki je lahko izrečena še isti dan, najpozneje pa v treh dneh po zaključnih besedah.

Celotno zgodbo je po mnenju tožilstva razgalil neuspeli poskus izplačila provizije. Februarja 2007 je Riedl na osebni račun Wolfa nakazal 2,3 milijona evrov, kar naj bi bilo 30-odstotno predplačilo provizije, vendar se je dvig tega denarja Wolfu izjalovil. Bančni uslužbenec je nato prijavil sum nepravilnosti, kar je sprožilo preiskavo v Avstriji.

Sojenje pa se bo skoraj zagotovo nadaljevalo na drugi stopnji. Oprostilni ali obsodilni sodbi bodo skoraj zagotovo sledile pritožbe in zadeva se bo preselila na višje sodišče. Okrajno sodišče pa mora do konca pripeljati tudi sojenje zoper Zagožna in Wolfa, saj sta zaradi bolezni oziroma odsotnosti izključena iz postopka.

Tokratno obravnavo naj bi pospremil tudi shod v podporo Janši, ki je prek Facebooka napovedan ob 15. uri pred ljubljansko sodno palačo. Na Facebooku pa se je pojavila tudi skupina njihovih nasprotnikov pod imenom “Janša mora v arest”, ki prav tako poziva k protestu pred sodiščem.

Neznanci so pred tem popisali zid ob spominski plošči aferi JBTZ z grafiti (“Lopovi!”, “Gotovi ste”, “Spomenik korupciji”, “JBZ v zapor!”). V SDS-u so v odzivu zapisali, da gre za strahopetno, mazaško akcijo. Pretekli petek je minilo 25 let od začetka afere JBTZ in ob tej priložnosti so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl na Roški odkrili spominsko ploščo, na kateri sta v nekaj stavkih opisana proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Ob odprtju je manjkal četrti od vpletenih v afero JBTZ, Ivan Borštner, ki se pravzaprav še od začetka drži bolj zadaj .

Odzivi iz ljudstva se gibljejo v obe skrajnosti, od močne podpore, do zahtev po obsodilni sodbi. Novice o odkrivanju spominske table in kasnejši nočni ‘mazaški akciji’ so najbolj brane in najbolj komentirane na spletnih straneh. Celo Hildino zgodbo so te novice potisnile v ozadje. Tudi z matematiko v osnovnih štirih operacijah (seštevanje, odštevanje, zmoženje in deljenje) se danes ne bo nihče ukvarjal, nikomur ne pride na misel, da bi izračunal sodne stroške za Patrijo.

Na koncu te sodne jare kače bomo davkoplačevalci nesojeni nakup plačali ne le dvakratno, mnogokratnik bo precej višji, še posebej, če pride do oprostilne sodbe. Potlej pridejo namreč na vrsto še odškodninski zahtevki v cifrah, ki povprečnemu človeku omogočijo, da mu ni treba hoditi v službo do penzije (pa še vnukom kaj ostane).

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |