in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Shodi za Slovenijo in proti njej

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 20:22, 29.08.2013

Tudi to je Slovenija … najave protestov se vrstijo. Srbska diaspora v Sloveniji najavlja svoje. Pri nas, seveda, v Sloveniji.

Koliko je pripadnikov avtohtonih narodnih manjšin, koliko njih je potrebno za ustavno priznanje manjšine? Kateri so tisti vatli, ki izmerijo, kdo in kdaj postane manjšina? Srbska manjšina se čuti diskriminirano v Sloveniji, primerja se s tremi ustavno priznanimi pri nas, ker da z njimi nima enakega položaja. Varstvo narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin je sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in kot tako spada v okvir mednarodnega sodelovanja.

Italijanska narodna skupnost
Po popisu 1991 je pripadnikov italijanske narodnosti slabih 3000 oseb, po popisu 2002 jih je dobrih 2000 oseb, dejansko pa naj bi jih bilo dobrih 3000 oseb, po volilnih imenikih, ki jih je italijanska narodna skupnost sestavila sama za potrebe lokalnih volitev 2002.

Narodnostno mešana področja, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti (tam je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina) so v občinah Koper, Izola in Piran.

Madžarska narodna skupnost
Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, ob popisu 2002 pa dobrih 6000 oseb, ki živijo na narodnostno mešanem območju prekmurskih občin Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice (tam je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina), manjši del pa tudi izven narodnostno mešanega območja. Iz volilnih imenikov za lokalne volitve 2002 izhaja, da na teritoriju naše države živi krepkih 8000 oseb madžarske narodnosti.

Romska skupnost
Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije) v Sloveniji živi približno 10.000 Romov (tudi do 12.000). Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Jesenice, Radovljica (na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov).

Podpora italijanski in madžarski narodne skupnosti, romski skupnosti ter drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Sloveniji se izvaja na podlagi pravnih dokumentov ter splošnih in posebnih načel manjšinske politike.

V Zvezi srbske diaspore Slovenije opozarjajo na populacijo srbske etnične skupnosti, ki nima statusa narodne manjšine in se počuti diskriminirano v primerjavi s tremi ustavno priznanimi manjšinami. Prepričani so tudi, da jih kulturno ministrstvo ob podelitvi evropskih sredstev diskriminira. Svoje nezadovoljstvo bodo izrazili s protestom v soboto, proti politiki slovenske države do srbske etnične skupnosti in odnosu skrbske države do njih.

Po zadnjem popisu iz leta 2002 je v Sloveniji 38.946 pripadnikov srbske etnične skupnosti, a so v zvezi prepričani, da je pravo število precej višje. Nimajo nikakršne uradno priznane, institucionalne oblike obstoja, denimo šole, medijev, ki bi lahko zaščitili srbsko etnično identiteto.

Če si bodo Srbi s protesti uspešno izborili manjšinski status, jim bo pripadlo kar nekaj manjšinskih pravic, med prvimi bo ta, da postane srbščina uradni jezik v Sloveniji. Pa saj je itak. Morda pridejo v kompletu še ‘grabljice’.

  • Share/Bookmark

Neuradno

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 17:22, 21.02.2013

Še vedno neuradno in čeprav še vedno zabavno in hecno, bo baje optimistična stranka za mandatarko predlagalo go. Začasno. Mnogi viri neuradno poročajo, da bi gospa lahko postala mandatarka po vloženi konstruktivni nezaupnici, za ta akt pa baje obstaja resna večina. Ali bi gospe uspelo sestaviti vlado, pa je uganka, o kateri še ni niti ugibanj. Itak na tako vprašanje še ni mogoče odgovoriti, ker ga uradno še ne more biti. Niti ni nobene programske opcije, saj so mnenja uradno in neuradno deljena celo o tem, ali naj bo prej mandatar(ka) ali naj bo prej program.

Iz velike stranke poročajo, da so o kandidaturah obveščeni preko medijev, torej smo si vsaj v nečem podobni, mi državljani in odločujoči politiki, pa medijska ponesrečenost gor ali dol! Je pa priročno za politiko, da se ji ni treba opredeljevati, saj uradno nič ne vedo. Ja, imajo pa vsi radi že vnaprej vsakega kandidata, ki bi prispeval k razrešitvi krize. In tudi predčasnim volitvam so večinoma kar naklonjeni. Za vsak slučaj. Čeprav bi pa najraje tako, kot je, le dogovoriti se je treba, ne?

Politiki pa radi svojo ev. bodočo udeležbo v koaliciji pogojujejo z otroškimi zahtevami, češ, če bo oni ali ona v vladi, potlej mene ne bo zraven. Obratne zahteve še ni bilo zaslediti, da bi nekoga nujno hoteli recimo, ampak to itak lahko dosežejo z mandatarstvom, gre v kompletu.

Nekateri politiki in političarke celo upajo potrditi, da tečejo pogovori, kar je pravzaprav čudno, če se še pri sebi ne morejo odločiti kaj od vsega mogočega bi pravzaprav radi. Mogoče pa jim je vseeno, katero opcijo bi v pogovorih podprli, saj je več kot očitno, da jim paše takšno šiš-miš stanje. Lahko govorijo in počnejo kar se jim sprdne, pa ne bo nikomur dosti mar, celo državljanom je mar vedno manj. Važno je, da opravljajo svoje delo in se pogovarjajo, da bi ne izpadlo navzven, kot da se ne morejo!

Konstruktivno nezaupnico nekateri politiki upajo izglasovati že v začetku marca, a odločitev o tem bi prepustili recimo največji stranki. Katera je ta hip največja stranka, je težko zanesljivo pošteti, ker so nekateri v odhodu, nekaterih še ni noter, nekaterim še ni potekel najavljeni rok odhoda, nekateri bi še nekaj časa ostali, ker še čakajo, kako se bodo stvari zasukale, nekateri so suspenzirani … skratka, težko je šteti v takšni zmešnjavi.

Nekateri naših politikov nimajo dobre predstave glede nezaupnice, v tistem delu, ko si nekako ne predstavljajo, da nezaupnice ne bi podprli, ampak imajo odprto skratka. Tudi konkretno o imenih ne morejo imeti mnenja, ker se sicer pogovarjajo, ampak se še niso pogovorili. Imajo veliko igro imen, to je razlog, da še nimajo mnenja.

Najlepše pa je kakšnemu politiku nadaljevati tako, da se opredeli, da tako kot je zdaj, ne more iti naprej. Orehovo piškavost navlečejo kar na lastno vrednost. Ali je to sporno ali mogoče nezakonito, ni še mnenja, ker v koaliciji še niso govorili o tem. Verjetno še ni prišlo na dnevni red. Konkretno je v tem primeru govora o lastni diskretizaciji, zakon privleka in horoskopi.

Zanesljivo pa pri zgornjih še ni izpolnjen kriterij resničnostnega odhoda zamrznjenega liderja, zato je oblikovanje vlade s tako stranko ocenjeno za še ne. Nihče se ob tem še ne vpraša, kako je s programom te stranke, strici, župani, pa tudi ni še izpolnjen pogoj ‘do zasedbe delovnega mesta’. Dokler nekdo sedi, pač sedi, takrat kandidati pač lahko edinole stoje čakajo v vrsti. Prerivanje je zaželjeno.

Pomembno pa je, da se spodobno zgražamo zaradi dolžine krila in nadzorništva. Čeprav sedaj še ni mogoče zaslutiti – niti neuradno – v kakšni politični zvezi je dolžina krila, saj krila ženske nosimo različnih dolžin in krojev, oblačimo tudi hlače in tudi hlačna krila so nobl. Kakšno zvezo ima torej prav določeno krilo egzaktno določene gospe, saj nadzorništvo te iste gospe pravzaprav ne odstopa od splošno uveljavljenega slovenskega vzorca.

Kar bi bilo lahko nespodobno, pa ne more biti, ker je bolno, bolezen pa ni nespodobnost sama po sebi, je shizofrenična scena slovenske politike, ki milo rečeno leze in miga epidemično izpod postelj in omar. A tudi tovrstno zapažanje je popolnoma neuradno, torej ga je treba prebrati in razumeti zgolj med vrsticami, ne zares.

Samo vprašam: če politiki ne vedo, če nimajo mnenja, če ni še izpolnjenih pogojev in te reči v smislu kako naprej in kako ven iz krize – zakaj ne preberejo kakšne bukle, ali pa na net bi tudi lahko pogledali in se naučili? Vprašam samo neuradno, uradno itak nimam mnenja.

  • Share/Bookmark

Nikoli ni tako hudo, da bi ne moglo biti še huje

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 09:20, 16.02.2013

Nikoli tudi ne zmanjka pomagačev, ki pomorejo Murphyju, da fura tisto svoje: od slabega na slabše. Tako nekako na naslovni rek sovpadajo tudi figure, ki padajo z neba. Ja, v Rusiji veliki kamni in skale, pri nas najnovejši mučenec politične oblasti oz. političnega sistema, ki smo ga požegnali na volitvah (?), ali pa je za vse skupaj krivo vesolje in ni predsednik vlade nič kriv, je le medij, orodje v rokah vesoljcev.

Največje zgodovinske svetovne bitke so bile izvojevane do zmage zgolj zato, ker je od zgoraj padel ukaz: do zadnjega moža! Ali pa je poveljujoči samo tako razumel znamenja, ki jih je pošiljal nekdo od zgoraj. Jeh, nismo samo Slovenci dobri vojaki (le oglejte si kakšen legionarski stalež, koliko naših prednikov in sodobnikov je v seznamih), videti je, da gre za svetovni pojav velikih razsežnosti. Celo sodobnemu terorizmu ali verskim pohodom moremo potegniti vzporednice glede prepovedi predaje. Kot bi šlo za resnični trend žrtvovanja, če se kdo od starcev še spomni japonskih kamikaz …, trend pa še raste in dobiva vesoljske razsežnosti, mogoče bo naš najnovejši model dobil ime na že opaženi -izem.

Najbolj nore ideologije se morejo prodajati ljudstvom prav v obdobjih ’slabih časov’, v krizah vseh sort, najlepše pa gre voditi ljudi žejne preko vode v izrednih razmerah. Nemogoče se je izogniti opaženju, da se že vsi naši vrhovni politiki norca delajo ne le iz ljudstva, ampak že tudi iz sebe. Kako drugače je še mogoče razumeti nasmeške in pripravljenost za sodelovanje, potem pa furati vsak svoje dalje? Koliko sploh lahko grabežljivec, goljuf ali navaden lump spoštuje samega sebe? Najbrž nič, ampak je res tudi to, da mu ni več mar samega sebe vesti.

Znova in znova se ljudstvo vdaja zapeljevanju različnim interesnim bitkam, ni videti ne konca ne kraja. Voljnost vladanja namreč spominja na pijančke, džankije, ipd. odvisnosti, ki se jim ljudje predajamo, ker drugače ne moremo (več). Za odmerke je odvisnež pripravljen narediti prav vse, celo svoje otroke prodati. Obvlada iniciacijo in prva doza je vedno brezplačna, potem, med zasvojenimi, pa je res težko najti junaka brez greha, da bo vrgel prvi kamen.

Dokler je življenje, je tudi upanje. Drži tudi nasprotna trditev naslovni: nikoli ni tako dobro, da bi ne moglo biti še bolje. Obe trditvi pa spremljajo spremembe, te so neizogibne, sicer ostaja zatečeno stanje še kar zatečeno. Spremembe naredimo ljudje, ko začutimo gotovost in prepričanje v sebi, da globlje pa res nočemo, takrat tudi vidimo, da zaradi mahanja na pomagaj le še hitreje ponikamo v živi pesek. Lahko pa počakamo, da bo vesolje kakšno tirnico spremenilo.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |