in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Simbioza za več znanja in samostojnosti

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 14:12, 27.10.2013

Prvi vseslovenski prostovoljski projekt za učenje veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše se je končal. Potekal je ves prejšnji teden po vsej Sloveniji.

Simbioza, večgeneracijsko sožitje pred računalniškimi ekrani, postaja zgodba trajnostne rasti. Mladi, po osnovnih šolah res mladi, so pokazali iskreno voljo po sodelovanju. Skupaj z učitelji jih je bilo toliko kot starejših udeležencev, bilo je glasno, zavzeto in z veliko mero sodelovanja. Celo daljni Kitajci so pokazali zanimanje za projekt.

V projektu so se povezali mladi, starejši in najstarejši – skupaj s partnerji. Brez slednjih Simbioze sploh ne bi bilo. Letos so pri Simbiozi ob koncu projekta ponudili še posebno ponudbo: razvili so Simbioza mojstre, mlade, ki so pripravljeni pomagati vsak dan, za manjše plačilo. Pripravljeni so iti zraven v trgovino po računalnik in ga na domu usposobiti. Gre za ponudbo celoletnega programa socialnega podjetništva Simbioza mojstri.

Mnogi udeleženci letošnje Simbioze so na delavnicah spletli posebna prijateljstva. Nekateri bodo ostali v stiku tudi preko Simbioza kluba. V Ljubljani deluje Medgeneracijski center, povezovanje tako še ni končano, nadaljuje se lahko še naprej.
Letošnji projekt je potekal na 340 lokacijah po državi, udeležili pa so se ga seveda predvsem tisti starostniki, ki že imajo računalnik. Največkrat je to kišta, ki so jo podedovali od svojega potomstva. Mnogi imajo pa čisto prave in sodobne bukce, pa veselo skajpajo s prijatelji in sorodniki tudi iz domov za starejše (ali v domove za starejše).

Nekaterim ljudem gre v nos, da bi se starejši (ki menda imajo vsi po vrsti ful denarja, hiš …) zastonj izobraževali, še več, bogokletna je misel, da imajo ti starci celo računalnike! Le kanček podjetniške miselnosti bi bilo potrebno pri takšnih pomislekih, pa bi vsi skupaj, z državo vred, izračunali, da se jim splača investirati v starejšo generacijo. Vložek je daleč pod skupnimi koristmi.

Vse generacije se bomo morali postopoma privaditi misli, da je v redu in prav, da imajo starostniki primerne pogoje bivanja, da je njihov dom prilagojen njihovim posebnim potrebam, da je povsem normalno, da imajo svoj računalnik, telefon ali tablice, in da to hočejo in znajo uporabljati. Dlje ko bodo starejši (65+) to posedovali, dlje bodo ostali samostojni in neodvisni in ne bodo v breme družbi (-65).

Problem današnje slovenske družbe niso starejši, ki kaj imajo, problem so mladi, ki nimajo. Morda … se bo kdo starejših domislil investirati v mlade, v mlada podjetja. Morda … se bo kdo od mladih domislil starejšim predlagati vlaganje v njihova podjetja. Pa ne zastonj, za soudeležbo pri dobičku ali drugačno korist seveda. Le izmenjati je treba tisto, kar imamo, sodelovati in zaupati drug drugemu.

Zaupanje pa ni zastonj in se ga ne pridobi čez noč, zaupanje si je treba prislužiti v času.

Pri računalnikih je lahko terminologija problem, a jeziku je moč priti do dna. Včasih pa je neznanka terminologija v vsakdanjem življenju. Malo za šalo: lahko bi se zamislili, kje in s kom so, starejši obilnejši gospodje. Če jih družica nagovarja s ‘prasec zavaljeni’ ali nasprotno z ‘medvedek moj’, terminološka razlika nakazuje razliko v debelini denarnice ali ničle med višjo števko do decimalke … morda je mogoče uganiti celo starostno razliko. (Iz letošnjih simbiotičnih utrinkov.)

Hardvare, software – celo med živimi bitji in mrtvimi stroji so lahko podobnosti.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |