in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Slovenska blaginja

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 08:48, 8.05.2013

Vsa slovenska blaginja oz. program reform in stabilizacije v glavnem izhaja iz dviga davkov vseh vrst. Nekaj denarjev se bo nateklo tudi tako v državno blagajno, če bo pa zalegel za kaj več od gašenja lokalnih resorskih požarpov, pa je dvomljivo. Tako meni večina strokovnjakov z davčnega področja, ekonomisti, gospodarstveniki, analitiki državne in javne uprave, celo mnogi politiki, ki sodelujejo pri uvajanju višjih davčnih programov.

Velika verjetnost je, da bodo višji davki uvedeni le zato, da bo Bruselj ‘videl’, da delamo na stabilizaciji in reformah. Vsled takega ravnanja naše vlade bi bilo smotrno uvajanje vsakega po malo, tako si morejo kupiti več časa za obstanek političnega vrha, koalicije. Proračunski primanjkljaj pa bi vendar Slovenija morala že pred leti po zavezi postopoma zmanjševati, vsaj polagoma, torej ni vseskozi platno s škarjami v rokah sedanje politične garniture. Že leta 2009 je primanjkljaj dvakrat presegel šest odstotkov kosmatega BDP – od magičnih ‘dovoljenih’ treh odstotkov je to dvojna mera.

Denarna kazen nas lahko doleti, kljub meglenemu zanikanju iz EU, pa tudi ‘intenzivni monitoring’ še pred prihodom trojke – iz vseh pogledov in razgledov od zunaj in od znotraj je jasno spoznanje, da do uravnoteženja javnih financ v naši državi mora priti, zlepa ali zgrda. Končno je vlada pripravila in koalicijsko uskladila najpomembnejša pisna izdelka ta hip: Program stabilnosti in Nacionalni reformni program. Do jutri mora oboje priti v Bruselj, kjer bodo ocenili v kolikšni meri zadovoljuje načrtovana javnofinančna politika za to in prihodnje leto ter naše namere glede proračuna, pa še kako bomo izvedli najbolj pekoče reforme.

Navkljub neizogibnosti dviga DDV-ja je ta slabša možnost le boljša od dviga drugih vrst davkov pri nas, ker je v svojem bistvu še najbolj nevtralen. Dvig spodnje stopnje pa je problematičen z vidika vsakdanje porabe, gre za živila, zato bo šel nedvomno v nos sindikatom, vsaj prav bi bilo tako. Dvig tega davka bo slej ko prej doprinesel dvig cen.

Nepremičninski davek kliče po uskladitvi na evropsko povprečje, so pa ovire v GURS-ovih evidencah. Glede na ugotovitve glede lastništva nepremičnin na Slovenskem, ima cca 80 odstotkov naših državljanov v lasti eno ali več nepremičnin, torej je mogoče nabrati že z rahlim višanjem davka veliko denarja.

Najgrše se zapleta okrog uvedbe kriznega davka, ki bi ga moral z julijem plačati vsak, ki pri nas prejema plačo, veljal pa naj bi vsaj do konca leta 2014. Tovrstni davek ima nebroj negativnih učinkov na potrošnjo, pa še verjetnost stoji za njim, da bo kar ostal tudi po letu 2014. Torej, kdor bo hotel delati in biti plačan, ga bo ‘podarjal’ v državno pušico.

Velikih investicij si ne moremo obetati, izhoda iz krize na ta način ni pričakovati, saj konkretnih načrtov ni. V medijih je bilo govora o gradnji hidroelektrarn na Savi, drugi tir železnice, dodatni pomol v koprski Luki, tretja razvojna os pa so še daleč od izvedbe in hudo sanjske. Realnost pač ni skladna s politiko, ali pa obratno, zagona gospodarstva ni pričakovati po tej poti, ker tovrstni projekti rabijo neskončno več časa, kolikor ga je na razpolago v tem trenutku.

Alternativa je energetska sanacija stavb, ki omogoča hitrejše oživljanje gradbeništva, storitev in energetike. Pri teh aktivnostih bi lahko izkoristili še evropske sklade kohezijske politike, pritegnili bi javno-zasebna partnerstva. Večstanovanjske stavbe bi prek razpisov hitro in učinkovito sanirali, in ekonomisti se vprašujejo, kako da se ni tega lotila še nobena naša vlada. Neupravičeno zanemarjeno področje, odgovora pa ne bo dajala nobena vlada.

Tudi vsi našteti ukrepi in ponujena paleta možnosti – morda ne bo dovoljšen napor za pomiritev mednarodne skupnosti, morda bomo vsem načrtovanim ukrepom navkljub le ponižno zaprosili za pomoč. Od uravnoteženja do blaginje je še velik razkorak, a smo šele na začetku poti. Ne bi bilo slabo uvesti še scenarij za politično odgovornost in nagrajevati po pričakovanih rezultatih tudi naše politike in jih kaznovati za slabe in napačne odločitve. Na osebnem odločanju se gradi politika.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |