in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Zaradi davkov se začne upor

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 19:09, 30.03.2013

Izkušnje z nabijanjem davkov izpred 300 let. Preko palca je ocena vojaških stroškov za zadušitev upora presegla davke, ki bi jih ubrali izven starih urbarskih postav. Zgodovina se rada ponavlja, ker se iz nje pozabimo učiti.

Tolminski punt je marca leta 1713 izbruhnil na Tolminskem, zajel je tolminske pokrajine, Vipavsko dolino in Kras do Istre, deželo Kranjsko in beneško Furlanijo. Vzrok pa so bili davki, še posebej uvedba davka na vino in meso na podeželju. Davek na vino bi morali izterjevati le od prodaje na drobno, a so ga pobiali tudi v obliki mitnine na cesti v Tolmin.

Izterjava davkov je bila prepuščena deželnim stanovom in uveljavljalo se je dajanje davka v zakup. Pri izterjavi davka se niso posebej trudili, ker jim je bil pomembnejši socialni mir v deželi. Poudarjali so, da je vino edini deželni vir prihodka in da bi davek lahkjo pri kmetih povzročil vstajo.

Tolminci so bili dobro organizirani, Kmečko zvezo so postavili že sredi 17. stoletja in konec istega stoletja, ko je bil uveden davek na meso in usnje, je zveza ponovno postala dejavna. Kmetje so pobirali tudi puntarski davek, na Krasu pa so iz svojih vrst izvolili cesarja in glavarja ter izdali svoj zakonik. Zbrali so se skupaj, zbrali denar, izbrali ljudi, izdali zakon, bili so država v malem.

Zveza je imela trdno organizacijsko osnovo, v uporu so sodelovali ugledni kmetje, župani in nekateri duhovniki. Med uporom so sklicali puntarski deželni zbor, na njem pa so obravnavali tudi listine o tolminskih privilegijih. Tolminci so svoj status v deželi doumeli kot poseben in so ves čas upora iskali listine, ki bi potrjevale njihove davčne privilegije.

Organizirana je bila puntarska vojska, v kateri je vladala stroga disciplina – za rop je bila predpisana smrtna kazen, isto za dezerterje. Organizirali so medsebojno hitro obveščanje, imeli svojo vojno zastavo in vojno muziko s piščalmi in z bobnom.

Uporniki za v boju za dosego pravic porušili mitnice ter carinarnice. Preganjali so uradnike. Porušili so bivališča pobiralcev davkov. Upor se je razširil na Kras, kmetje so zahtevali prevod urbarjev in dosledno upoštevanje dajatev, kakor so zapisane.

Preiskovalna komisija je po koncu upora iskala vodje s tiralico. Tolminski upor velja za upor, v katerem kmetje ne verjamejo več v cesarja in njegovo pravico. Upor je zadušila krajišniška vojska in vodje pa so bili krvavo kaznovani. Pri kmečkih uporih se sodniki niso držali zakonika, ker je šlo za ustrahovanje upornikov in za maščevanje nad kolovodji – sekali so jim roke, jih ščipali z razbeljenimi kleščami, obglavljenju pa je sledilo še razčetverjenje in izpostavljanje človeških udov na opaznih mestih in natikanje glav na kol, njihovo premoženje pa so zaplenili.

Zaplenjenega premoženja niso mogli prodati, ker puntarske imovine ni nihče hotel kupiti. Lahko je šlo za kmečko solidarnost, ali pa je bila dežela že obubožana, da imovine enostavno niso mogli kupiti.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |