in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Ogledovanje človeške zgodovine skozi prizmo provirusa

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 08:52, 25.03.2016

Tudi virusi imajo svojo pamet in jo uporabljajo tako, da spremljajo razvoj človeškega DNKja že celotno zgodovino človeka. Zastrašujoč občutek je to, da človek še takrat ni sam, ko je sam, saj v svojem genskem materialu nosimo ob svojem še življenjski zapis virusov. Kar je pomembno za medicino oz. biologijo človeka, z malo črnega humorja posega v znotrajsebne odnose človeka.

Najmanjši delčki našega genskega materiala so še kako pomembni z vidika raziskovanja, kako ljudje delujemo. Ta biološki segment daje odgovore ali vsaj delček vpogleda v genetsko zgodovino, ki je imela v rokah škarje in platno za našo današnjo obliko. Pri 2 % ljudi (med nami živečimi) so našli genetski recept za cel virus. To zadnje odkritje razkriva še bolj pisano genetsko sestavo, kot smo kdajkoli pričakovali.

Starejše raziskave kažejo, da človeški DNK sestavlja 8 % nečloveškega materiala, v zadnji ameriški raziskavi (2.500 ljudi iz vsega sveta) pa so odkrili še novih 19 doslej neodkritih genetskih koščkov v človeškem DNKju. Ti delčki so ostanki starodavnih virusov, ki so okužili že naše prednike. 50 ljudi iz raziskave nosi v sebi nedotaknjen genetski zapis celotnega virusa, raziskava pa (še) ni dala odgovora o prenosu naprej, torej ali se lahko tisti virus razmnožuje ali se ne more.

Raziskave in študije drugih starodavnih virusov kažejo, da lahko vplivajo na ljudi, ki jih nosijo v sebi. Pred zadnjih odkritjem so znanstveniki odkrili že 17 genetskih delcev te vrste, novoodkriti kompleten genom virusa imenovanega provirus pa je šele drugi primerek te vrste. Slednji je zmožen ustvariti nalezljiv virus, in če to drži, bo odkritje omogočilo proučevanje virusnih epidemij daleč nazaj v zgodovino. Daleč pred našim časom.

Lahko sklepamo, da sta vsega našega hudega kriva ata in mama? Morda kar Adam in Eva? Ali morda kar sami oni gospod Bog? Takšni sklepi so prenagljeni in preveč poenostavljeni. Do svojega telesa in duha imamo odgovornost ravnanja z obojim kot dober gospodar vsaj iz vidika lastnine, če že ne čutimo odgovornosti do potomcev, ki jih spravljamo na svet z našim genskim materialom. Okoljske spremembe iz sedanje človeške aktivnosti nam naredijo seveda še večjo štalo z mutacijami genskih zapisov v nas.

Poseg človeka v dedni material mami in vabi že daljši čas, za nami so različne evgenike, žal pa se rado vse to upravljanje z genomom v rokah človeka sfiži. Proučevanja kajpak niso sama sebi namen, ampak ‘izboljšavam’ božjega stvarjenja. Preudarni podjemniki sicer vzamejo v roke propadlo tovarno, a jo zradirajo in naglo postavijo novo, ne popravljajo stare tovarne v nedogled, ker ni pozitivne računice. Morda imamo vsi to v genih, saj ljudje zlepa ne odnehamo z razmnoževanjem, pa če naravni zakoni še tako močno nakazujejo, da morda včasih pa le ni dobro, da neplodnost nosi v sebi dober razlog.

Navsezadnje bo pa vedno še nekaj nečesa ostalo nerazkritega in nespoznanega. Človeški možgani nam vsakodnevno na osnovi razpoložljivih informacij rišejo približke realnosti, iz katerih vlečemo lahko le približno prave odločitve.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |