in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Tvegana podjetja

Zapisano pod: Domovina, Socialno podjetništvo Tagi: , , , — pohajalka ob 21:44, 24.10.2013

Slovensko združenje za duševno zdravje in skupnost zasebnih zavodov sta letos organizirala četrte dneve socialne ekonomije, 22. in 23. oktobra v Ljubljani. Na njih so spregovorili o socialnem podjetništvu v Sloveniji, trendih na tem področju v Evropi, načinih financiranja socialnega podjetništva ter izobraževanju za socialne podjetnike.

Pozdravni nagovor je izpovedala tudi generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje, ki je z odra odšla čekirat mobilca in uredit papirje ter odšla še preden so pozdravne nagovore dokončali še drugi direktorji in strokovni direktorji agencij in združenj. Ministrstvo za delo je tisto, ki je dobilo zadolžitev usklajevanja dejavnosti in ukrepov z drugimi ministrstvi, a že spletna stran zaostaja za zakonskimi obvezami, ni ažurirana, nagli umik gospe generalne pa tudi prepričljivo prikaže aroganten odnos ministrstva do segmenta socialnega podjetništva.

Generalno direktorico je nadomestila magistrica, mlado in zgovorno dekle, ki je ob vsakem oglašanju naprošala prisotne, naj povedo, kaj socialna podjetja rabijo … Socialnih podjetnikov ni bilo veliko, dvoranica ni bila napolnjena. Prisotni socialni podjetniki so bili v glavnem tisti, ki že leto ali dve furajo bolj ko ne dobrodelno dejavnost (urejanje okolice, pravična trgovina, predelava starih koles ipd.) ter nekaj potencialnih, ki pa niso imeli še dovoljšnjega znanja za tovrstno podjetniško dejavnost in so postavljali temu primerno nerodna vprašanja. Odgovori magistrice iz ministrstva so bili pomanjkljivi.

Posebne pozornosti je bilo opaženje nekaj starejših delavcev iz socialne dejavnosti (centri za socialno delo) in nekaterih vladnih komisij, ki ‘upravljajo’ z ranljivimi skupinami na trgu dela. Še večje pozornosti je bilo opaženje neprisotnosti ‘realnega’ sektorja, podjetnikov. Socialnim strokovnjakom ni bilo povsem jasno, čemu njihova prisotnost na konferenci, kar jim ni šteti v zlo.

Motivatorji so poskušali ob vsakem delnem zaključku programa vsiliti socialnim podjetnikom idejo, da bodo ob dobri poslovni ideji in posedovanju znanja trženja uspešno poslovali brez zagotavljanja podpornega okolja s strani države. Kot bi bilo nekako nemoralno pričakovati denar iz razpisov, podporno okolje, hkrati pa je zelo zaželjeno zaposlovanje najranljivejših skupin brezposelnih – zaradi ugleda, ki ga ponuja dopis k firmi: SoP. Razumeti je bilo, da je preprodaja tista zmagovalna izjava naše predsednice vlade: ne denarja, nikar – le čas rabimo.

Žal v štacunah (to so kraji, kjer poteka menjava dobrin za denar) ne vzamejo v račun niti delčka ugleda od SoPa, hočejo pravi denar, katerega izvor jim ni mar. Tudi glede časa se ne da tam nič debatirati, enostavno ne prodajo mleka ali kruha, grabelj ali lopate. Ranljive skupine brezposelnih so žal brezposelne zato, ker jih realni gospodarski, podjetniški in ministrsko-agencijski sektor ne zaposluje. Dobre poslovne ideje pa povprečni (revni) državljani ne morejo sfinancirati, ker preprosto nimajo denarja. Socialna podjetja pa bodo po božansko rešila gospodarstvo in socialo v eni sapi! Naj verjame, kdor hoče.

Socialni podjetniki pri nas so ljudje, ki bolj negujejo družbeni interes (reveži pomagajo revežem, invalidi invalidom, duševni bolniki duševnim bolnikom) v obliki poceni negovanja trat ipd. preprostih oz. nezahtevnih del. Bolje plačane so storitve, recimo grafične, te pa so financirane iz evropskih socialnih sredstev preko razpisov po posameznih projektih. Projekti so financirani od prvega dne delovanja firme, torej prihaja denar sproti in ne šele po zaključku projekta. Brez zahteve po trajnosti, ki je naložena socialnim podjetjem.

Zvezda prikaza uspešne zgodbe je bila namreč predstavitev projekta grafičnega oblikovanja. Na projektu je bila zaposlena od začetka vodja projekta, izvajalci pa so bili brezposelni, ki so prišli na usposabljanje na delovnem mestu preko zavoda za zaposlovanje. Ti ljudje so bili smetana iz ranljivih skupin, v resnici niso bili slabo zaposljivi. Kljub naročilu še pred zagonom podjetja, so dobili prvi zaslužek šele po petih mesecih delovanja. Kompetenco delovanja socialnega podjetja je torej predstavil projekt, ki ni izvajan v socialnem podjetju.

Slovenske politične in gospodarske elite niso neumni ljudje in gotovo imajo pred seboj razumen razlog za uvajanje socialnega podjetništva pri nas. Seveda socialna podjetja ne bodo pripuščena k dobro plačanim dejavnostim in zelo se bodo morala potruditi, da bo od bogato naložene razpisne mize dobila še kaj drobtinic zase. Pred njimi jih je v vrsti še kup drugih, ki že dalj časa obvladujejo ta korita in se pridno pasejo tam. O teh morda kdaj drugič bolj natanko.

Tokrat ostaja nekje v zaledju neprijetna misel: zakaj bi uspelo socialnim podjetnikom, ko gospodarstva toliko drugih pred njimi ni furalo v redu? Celo podjetniki so malo opustili podjetništvo in se bolj oprijeli politike, ustanovili so politično stranko. Navsezadnje pa je tudi politika brand, ki ga je mogoče tržiti. Le v cerkvene posle se ne vtikati, pa bo.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |