in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Pes in Evropejec

Zapisano pod: Ljudje, Narava Tagi: , , — pohajalka ob 14:49, 4.12.2013

Pes in Evropejec sta bila najboljši par že pred davnimi … davnimi leti, tisočletji pravzaprav. Najprej so bili udomačeni psi, kmalu za njimi pa še ovce. Morda je ovčarski pes – pastir z ovcami najstarejša kombinacija sodelovanja udomačenih živali.

Pričetek udomačevanja je prvi pomemben mejnik v zgodovini kmetijstva, ki ga imenujemo neolitska revolucija; ime nakazuje, da se je zgodila v neolitiku, v grobem 10 do 12 tisoč let pred našim štetjem. Do pred kratkim smo verjeli, da so človekovega najboljšega prijatelja v pradavnini udomačili na Bližnjem vzhodu ali v Aziji, pred 14.000 ali 15.000 leti.

V procesu udomačitve postane žival navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pogosto na račun nesposobnosti samostojnega preživetja v naravi. Nadzorovana gojitev in izkoriščanje živali je bilo eno ključnih človekovih odkritij. Pes se je od udomačitve naprej razširil po vsem svetu in postal človekov spremljevalec v večini starih in sedanjih kultur.

Po najnovejši finski znanstveni študiji se je preobrazba pravolka oziroma prapsa v človeku zvesto in bolj ali manj krotko žival zgodila v Evropi že pred približno 32.000 leti. Za ta pomembni korak je zaslužen takratni evropski lovec in nabiralec.

V mitologijah je pes simbolno povezan s smrtjo, peklom, podzemnim svetom in nevidnimi kraljestvi. Prva mitska funkcija psa, ki je na splošno potrjena, je funkcija psihopompa, človekovega vodnika v temi smrti, potem ko je bil njegov družabnik v svetlobi dneva.

Ker je pes sesalec, se mu obeta, da bo s spreminjanjem podnebja postajal vedno manjši. Tako so ugotovili ameriški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s povezavo med podnebjem in velikostjo živali. Globalno segrevanje utegne privesti do orjaških plazilcev, sesalci pa se bodo manjšali. Fosili potrjujejo tezo stroke. Po ohranjenih fosilnih dokazih je mogoče sklepati, da se je vse to že (večkrat?) v zgodovini planeta Zemlja zgodilo.

15 ali 32 tisoč let pred nami … številke so mrtve in tako oddaljena je ta zgodovina, da smo gotovo že pozabili, kako je šlo z udomačitvijo pasjega bitja. Ali pa tudi ne, ker spet drugi znanstveniki že dokazujejo genetski spomin, zapisan v DNK, kar je bilo še ne dolgo nazaj domislica, ki je spregovorjena naglas sprožila asociacije na znanstveno fantastiko in prešerne nasmehe.

Če drži, da smo Evropejci udomačevali in še veliko več doprinesli k razvoju človeštva v Evropi, je naša civilizacija že skoraj zrela za ‘odstrel’ oz. izumrtje.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |