in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Znova pred sodišče

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , , — pohajalka ob 07:35, 21.01.2015

Sporen ali ne, ustavno sodišče je že pred osmimi leti sprejelo ustavni sklep, da ne bo več sprejemalo v svojo obravnavo pobude za oceno ustavnosti oz. neustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh predhodnih zakonskih upravnih ali sodnih poti. Tako imajo zagotovljeno delo in plačo nešteti upravni in sodni referenti, kar bi bilo deloma v redu, če bi si Slovenija to lahko privoščila. Prav na koncu vseh pravnih poti oz. pritožb se prizadeti šele lahko obrnejo na ustavno sodišče.

Celo nekateri izmed ustavnih sodnikov so takšno odločitev kot neustrezno že strokovno kritizirali, a pri nas stroka pač nima najvišje avtoritete. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je ustavno sodišče zavrglo obe pobudi društva izbrisanih glede ocene ustavnosti novele zakona o izbrisanih in zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji.

Tokrat so se ustavni sodniki soglasno, kljub poprejšnjim kritikam, izognili neprijetni razsodbi o mnogih neustavnosti pri obeh zakonih o izbrisanih s sklicevanjem na stališče iz leta 2007. Posledica bo pričakovano in veliko število več ali manj nepotrebnih sodnih postopkov, preden bo sporno vprašanje pripeljano znova pred ustavno sodišče in do že sedaj jasnih odgovorov.

Sodni postopki bodo še obsežnejši na račun razpršitve posameznih vprašanj, saj mora v postopke vsako posebej in ne skupaj, kot je bilo predlagano v oceno do sedaj. Razpršenost postopkov bo znatno otežila usklajeno presojo obeh zakonov kot ene zadeve.

Izbrisani, povezani v društvo, nasprotujejo višini odškodnine, evropsko sodišče je namreč dosodilo v posamičnem primeru poleg odškodnine za nematerialno škodo še odškodnino za materialno škodo, kar znaša skoraj petkrat več, kot predvideva slovenski zakon.

Izbrisani nasprotujejo zakonskim rešitvam zakona o odškodninah glede nabora upravičencev, saj niso upravičeni vsi izbrisani, ampak le takšni z urejenim statusom pri nas in tisti, ki so za dovoljenje za stalno bivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejetjem zakonske novele o izbrisanih, a ga takrat niso dobili, kasneje pa po spremenjeni zakonodaji zanj niso več prosili. Zakonodaja predvideva še dodatni pogoj dejanskega življenja v Sloveniji in izključuje pravico do odškodnine za otroke izbrisanih svojce tistih izbrisanih, ki so umrli.

V društvu izbrisanih so že pred dvema letoma zakon poslali v presojo ustavnemu sodišču, saj bi moral zakon po njihovem mnenju odvzete statuse vračati brezpogojno.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |