in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Obsodba sodnika

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 19:16, 23.12.2013

Še ne pravnomočno je obsojen podkupljivi celjski sodnik Milko Škoberne na pet let in pol zaporne kazni, 19.000 evrov denarne kazni, vrniti pa bo moral tudi 12.000 evrov premoženjske koristi (podkupnine).

Če bo sodba nekoč v prihodnosti pravnomočna, o čemer bo odločalo višje sodišče, sodnik koruptivnega dejanja ne bo več mogel ponoviti, ker mu bo sodniška funkcija prenehala. Prejemanja podkupnine in zlorabe položaja ga je obsodila cehovska kolegica. Tožilka se bo verjetno pritožila, ker je zahtevala osem let zaporne kazni.

Tožilstvo je Škobernetu očitalo, da je kot sodnik zlorabil položaj, ker naj bi leta 2010 v zameno za podkupnino poskrbel za odpravo pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami.

Škoberne in domnevna posrednika – Esad Ramić in Marjan Salobir – naj bi od Čehajića najprej prejeli 9000, nato pa zahtevali še 50.000 evrov. A naj bi se Čehajić temu uprl ter vse tri prijavil. Policija je nato v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

Ramić in Salobir sta tik pred koncem postopka krivdo priznala in se s tožilstvom dogovorila za nižjo kazen. Oba sta bila obsojena na pogojno kazen.

Prvi obsojeni sodnik v samostojni Sloveniji je bil obsojen, ker se ni zmogel ustaviti o pravem času. Sprva mu je bil ugoden zahtevek po podkupnini, ob drugem zahtevku pa je podkupovalcu zavrelo in ga je ovadil. Preveliki apetiti škodijo, za obračun pa je treba kar dosti časa: tri leta. A obračun še ni dokončen, ker sodba še ni pravnomočna.

Pritožb in zavlačevanj bi bilo malo ali nič, ko bi morali tisti, ki vložijo pritožbo pa jim v postopku ni ugodeno, kar sami plačali vse sodne stroške in še stroške nasprotnih strank.

Vrhovno sodišče RS je ob sodbi ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Navajajo tudi, da sodnikovo delo med opravljanjem funkcije nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor.

Kot poudarjajo, mora poleg drugih ukrepov sodnik že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. Osebnostno neprimerna za opravljanje sodniške funkcije je oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega dotedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varovala sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja. Prav tako za sodnika ni osebnostno primerna oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika.

  • Share/Bookmark

Zlorabe položajev, pranje denarja in ravbarske lojtrce

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 17:40, 19.07.2013

- pa letijo cekinčki v velike vreče. Kot bi Slovenci ne znali ne mogli obogateti pravično, tajkune ribamo gor in jih ribamo dol, po sodiščih, po cajtengah in pri jutranjih delovnih kofetkih. Danes smo dobili obsojence zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza, v prvi rundi obsodba vseh štirih obtoženih.

Sodišče je v zadevi Istrabenz odločilo, da so Boško Šrot, Igor Bavčar ter Kristjan in Nastja Sušinski krivi zlorab položaja, pranja denarja in pomoči pri tem. Srečanj v isti zasedbi pa bo še, saj gre šele za sodbo, sledijo še pritožbeni postopki, a šele po pisnem sodnem odpravku.

Igor Bavčar: kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, Boško Šrot: kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. Šrot je bil obsojen na pet let in deset mesecev zapora, Bavčar pa na sedem let. Nastja Sušinski: kaznivo dejanje pranja denarja. Kristjan Sušinski: kaznivo dejanje napeljevanje k zlorabi položaja in pranja denarja. Obsojena sta na tri leta in pol ter na tri leta in devet mesecev.

Sodni senat je vsakemu od obsojenih prisodil plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni. Bavčarju je naložil, da vrne nekaj več kot 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa mora po odločitvi senata vrniti 3,5 milijona evrov. Zaradi tega je prvostopenjsko sodišče do pravnomočnosti sodbe podaljšalo zavarovanje njunega premoženja.

Seveda je največja verjetnost zavlačevanja sodnih odločb na račun pritožb. Vsake oči imajo svojega malarja, kako bi si drugače lahko razložili tako zelo nasprotujoča prepričanja o isti stvari. Obramba je za vse obtožene v zadevi oškodovanja Istrabenza zahtevala oprostilne sodbe, tudi Igor Bavčar je pričakoval oprostilno sodbo, Boško Šrot vztraja v svoji nedolžnosti. Tožilec je obtožni predlog seveda zgradil na prepričanju, da so obtoženi krivi. Krivdo nalaga tudi nadzornemu svetu, da je sramotno opravljal svoje delo oz. ga ni. Če bi svoje delo nadzora v redu opravili, tega postopka na sodišču sploh ne bi bilo.

Častno razsodišče Združenja Manager je že leta 2011 ugotovilo neskladnost nekaterih ravnanj Bavčarja in Šrota z etičnim kodeksom in izredklo ukrep izključitve iz te organizacije. Sodni mlini pa meljejo mnogo bolj počasi, krivdo je ugotavljalo mnogo dlje. Temu rečemo delovanje pravne države, ko očitno ne more postati pravno očitno, dokler ni po regelcih dokazano.

Nisem storil nobenega kaznivega dejanja, pravi Boško Šrot. Nisem kriv, pravi Igor Bavčar. Bavčar in Šrot se bosta pritožila, tožilec pa se še ni odločil.

Pravdanje je potekalo zgolj zaradi tega, ker je denar stekal k enim in istim deležnikom na nezakonit način. Bogatenje samo po sebi ni prepovedano in celo tudi nemoralno ni. Važno je, da se zgodi bogastvo na pravi način ali pa je tako dobro prikrito, da ni mogoče dokazovanje kaznivosti. Milijoni so šibali od enega do drugega in jim povečevali osebno premoženje, premoženje podjetja pa se je na ta račun nižalo. Ta razlaga je preprosta, gospodinjska.

Kazniva dejanja naj bi se zgodila leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7.500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega.

Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov sveženj Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini. Pivovarna pa je bila po mnenju tožilstva z omenjenim poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov, kolikor od obtoženih s premoženjskopravnim zahtevkom zahteva tudi uprava Pivovarne Laško. Šrota zaradi propadlega poskusa lastninjenja laške pivovarne čaka še eno sojenje.

Tako opremljeno s številkami za takšne, ki imajo radi konkretne številke, pa je preplonkano iz spleta.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |