in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Uhojenost prehodov

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 15:27, 2.06.2013

Sodobni čas pred nas postavlja številne dileme med prav in narobe. Nekje logično bi bilo, da bi vsi stremeli k višjim ciljem splošnega in ljudskega dobra, pa se stvari nekako na pol poti sfižijo. Kar naprej smo v nekih človeku neprijaznih obdobjih: stabilizacija, kriza, reformacija, totalitarnost, ideologije za in proti, varčevanje, odpuščanje, zmanjševanje (tudi stabilizacijskih) programov, gospodarske in politične afere, protikrizni ukrepi in zadnji čas nepopularni trojkini protikrizni ukrepi za Slovenijo ter seveda cerkveni rešitveni programi v obnovi duha in vrednot slovenskega naroda … vse s ciljem, da bi vsi skupaj družno odkorakali v boljšo in svetlejšo prihodnost.

Nekaj je torej narobe s krizami in prehodi, če ne dado pričakovanih in napovedanih rezultatov. Iz totalitarizma (ki ga seveda takrat nismo tako imenovali!) v demokracijo (ki je tudi ne imenujemo tako) smo nekje zgodovinsko znova skrenili s prave poti in smo pravzaprav podobni tako večjim in močnejšim narodom, kot tistim, ki jih mi uvrščamo v kolono za seboj, evropski živelj se tukaj in tam ubija med seboj za oblast in moč, pa naj bo gospodarska ali politična. V obeh zgodbah je namesto velike začetnice ‘denar’ in namestno zadnjega ločila tudi ‘denar’, le nahajališče se giblje od tam, kjer ga je malo, proti točkam, kjer ga je že veliko. Neznosna privlačnost zakonov vesolja in fizike.

Pojmi: državnost, narod, družba, suverenost, korupcija, poslanstvo svobodnega tiska, odgovornost politike – so stari, prežvečeni, popackani in neštetokrat že zapisani v programih osvoboditve, napredka, pravičnosti, neodvisnosti, socialne države. Nič novega ni izumila afernost JBTZ, niti današnji protestniki in vstajniki. Končno tudi aktualna vlada Alenke Bratušek nima nič novega v žepu, sledi pač interesom denarja širšega evropskega okolja. Vedno so velika družbena dogajanja vpeta v družbena dogajanja širšega prostora, nič novega ne izumimo, le kakšnega lokalnega idola ali mučenika sproduciramo, da se laže pofrakcioniramo in svoje molimo ali hvalimo in podpiramo.

Prehodi so vedno težki, zato jih ne prehodijo vedno vsi narodi, pri tistih, ki jih, pa so tudi velike razlike. Eni pokleknejo, drugi počepnejo, tretji si nalože še sosednjega na utrujeni hrbet. Da bi narod ne pozabil, se vedno najdejo zaslužniki, ki mu pozabljenja ne dovolijo, vedno znova obnavljajo preteklost in opozarjajo na podobnosti, ki nas bodo tudi tokrat pogubile. Zato je logično, da bodo novodobni preroki tisti, ki bodo ljudstvo premaknili, udarni posamezniki in udarne manjšine iz ljudstva.

V demokraciji si država dejansko prizadeva ubežati nadzoru ljudstva, navkljub temu, da je prav ta nadzor del načel in ustavnega sistema političnega telesa. V demokraciji so za ljudstvo urejena pravna sredstva za izvajanje nadzora države tako, da na volitvah izbira svoje predstavnike in neposredno ali posredno še svoje javne uslužbence. Slednje se je izrodilo v politična kadrovanja mandatarstva. Pa vendar so tudi najvišji politiki in diplomati v službi ljudstva, delodajalec in financer je ljudstvo.

Ljudstvo na naslednjih volitvah javne uslužbence odstavi, če z njimi ni zadovoljno, a le tako, da izvoli namesto njih druge, takšne, od katerih pričakuje, da bodo pri svojem delu sledili volji svojega ljudstva. Logično izvedemo sklep, da je ljudstvo dolžno nadzirati svoje javne uslužbence, tako kot mora dober gospodar skrbeti za svoje gospodarstvo preko svojih nameščencev. Tudi od ljudstva kot celote posameznik pričakuje obnašanje dobrega gospodarja, prav zato nadzira in izvaja pritiske na vlado v času, ko je ta na oblasti.

V evropskih demokracijah se uporabljajo različni pripomočki za nadziranje, preverjanje ali spreminjanje načina vladanja izvršilne oblasti, ki jim jih daje na razpolago posamezna ustava. Zato je ustava zelo pomemben, najpomembnejši zakon, ki mora opredeliti tudi odstavitev vlade, ko njena politika ni več zadovoljiva ljudstvu. Navsezadnje tudi bolnik išče drugo mnenje ali celo zamenja svojega lečečega zdravnika, pa se vendar ne spozna na medicino, ko išče najboljšo opcijo za svojo ozdravitev.

Ko gre za vladanje državi, ljudstvo vladajočim zaupa velikanske pristojnosti. Težko si je predstavljati, kako bi mogli ljudje, ki so povsem opustili usmerjanja samih sebe, dobro izbrati tiste, ki naj vodijo njih. Ljudstvo služabnikov ne bi moglo nikdar izvoliti liberalne, odločne in modre vlado, preprosto zato, ker so vedno vladajoči izvoljeni iz ljudstva, izmed enakih. Kdo zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! – ta modrost je gotovo večna.

Demokratične družbe ni mogoče opredeliti le z njeno pravno strukturo, čeprav je ta seveda prva. Druga je prvina, ki je gibalna sila ali vpliv, kateri spodbuja politično dejavnost in ki ni zapisana v ustavi, ker je po svoji naravi osebna, spontana in izvira iz svobodne pobude. Izvira iz ljudi, ki se čutijo izbrane za vodenje in sledijo običajnim potem politične dejavnosti; postanejo vodje političnih strank in pridejo do oblasti po zakonitem mehanizmu volitev.

Koga boste torej volili na prihodnjih evropskih in slovenskih parlamentarnih volitvah? Med nami so brezposelni, brezdomci, upokojenci, bolniki …, ki bi si najbrž znali uloviti ribo, če bi (še) mogli.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |