in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Obsodba sodnika

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 19:16, 23.12.2013

Še ne pravnomočno je obsojen podkupljivi celjski sodnik Milko Škoberne na pet let in pol zaporne kazni, 19.000 evrov denarne kazni, vrniti pa bo moral tudi 12.000 evrov premoženjske koristi (podkupnine).

Če bo sodba nekoč v prihodnosti pravnomočna, o čemer bo odločalo višje sodišče, sodnik koruptivnega dejanja ne bo več mogel ponoviti, ker mu bo sodniška funkcija prenehala. Prejemanja podkupnine in zlorabe položaja ga je obsodila cehovska kolegica. Tožilka se bo verjetno pritožila, ker je zahtevala osem let zaporne kazni.

Tožilstvo je Škobernetu očitalo, da je kot sodnik zlorabil položaj, ker naj bi leta 2010 v zameno za podkupnino poskrbel za odpravo pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami.

Škoberne in domnevna posrednika – Esad Ramić in Marjan Salobir – naj bi od Čehajića najprej prejeli 9000, nato pa zahtevali še 50.000 evrov. A naj bi se Čehajić temu uprl ter vse tri prijavil. Policija je nato v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

Ramić in Salobir sta tik pred koncem postopka krivdo priznala in se s tožilstvom dogovorila za nižjo kazen. Oba sta bila obsojena na pogojno kazen.

Prvi obsojeni sodnik v samostojni Sloveniji je bil obsojen, ker se ni zmogel ustaviti o pravem času. Sprva mu je bil ugoden zahtevek po podkupnini, ob drugem zahtevku pa je podkupovalcu zavrelo in ga je ovadil. Preveliki apetiti škodijo, za obračun pa je treba kar dosti časa: tri leta. A obračun še ni dokončen, ker sodba še ni pravnomočna.

Pritožb in zavlačevanj bi bilo malo ali nič, ko bi morali tisti, ki vložijo pritožbo pa jim v postopku ni ugodeno, kar sami plačali vse sodne stroške in še stroške nasprotnih strank.

Vrhovno sodišče RS je ob sodbi ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Navajajo tudi, da sodnikovo delo med opravljanjem funkcije nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor.

Kot poudarjajo, mora poleg drugih ukrepov sodnik že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. Osebnostno neprimerna za opravljanje sodniške funkcije je oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega dotedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varovala sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja. Prav tako za sodnika ni osebnostno primerna oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |