in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Sestavine in sestavni deli medu

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 18:59, 16.01.2014

Cvetni prah gensko spremenjenih rastlin v medu ne bo posebej označen, tako so odločili evropski poslanci. Nasprotniki GSO organizmov, številni potrošniki in čebelarji so na nogah, Zeleni pa opozarjajo, da Evropa, ki uvozi 40-odstotkov medu, velik del uvozi prav z območij, kjer rastejo GSO rastline.

Na prvi pogled razlika med izrazoma “sestavni del” in “sestavina” ni velika. A ko govorimo o sestavi hrane, ki jo uživamo, je lahko odločilna. Sestavine je namreč treba označiti na deklaracijah izdelkov, za sestavne dele pa to ne velja, kar pomeni, da kljub skrbno prebrani nalepki na izdelku, še vedno ni nujno, da zares veste, kaj pravzaprav jeste. Evropsko sodišče je leta 2011 odločilo, da je cvetni sestavina medu, zato bi moral biti označen.

Čeprav Slovenija načeloma nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO) v hrani in tudi njihovemu gojenju na njivah, kmetijski minister Dejan Židan pa obljublja, da bo tako tudi v prihodnje, se bo GSO vse težje izogniti, saj bi lahko iz najnovejšega dogajanja v Evropskem parlamentu sklepali, da so interesi velikih uvoznikov in proizvajalcev začeli prevladovati nad interesi potrošnikov.

Večina evropskih poslancev je namreč na zasedanju v Strasbourgu padla na izpitu iz zaščite pravice potrošnikov – tokrat gre za med. S sicer skromno večino so na glasovanju zmagali tisti, ki so nasprotovali stališču odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane za jasno označevanje. To bi pomenilo, da bi bilo na embalaži jasno označeno, če med kot sestavino vsebuje cvetni prah GSO rastlin. Ker predlog ni bil sprejet, cvetnega prahu (torej sestavnega dela medu) ni potrebno posebej označevati, če ne presega 0,9-odstotnega deleža v medu.

Ker po mnenju prehranskih strokovnjakov v medu cvetnega prahu ni nikoli več kot 0,5-odstotka, to pomeni, da potrošnik na GSO prah ne bo nikoli opozorjen. Je pa vprašanje jasnega označevanja poenotilo slovenske evropske poslance. Ti so soglasno podprli stališče o jasnem označevanju. Žal pa so imeli pri tem premalo somišljenikov.

Evropska unija uvozi okoli 40-odstotkov medu. Polovico te količine iz Latinske Amerike, predvsem iz Argentine in Mehike, kjer je gojenje GSO rastlin uveljavljena praksa. Prav zato se bo temu medu na trgovinskih policah težko izogniti.

“Žal je večina evropskih poslancev podlegla močni lobistični kampanji, ki so jo vodili uvozniki medu. Odločitev je klofuta evropskim čebelarjem in potrošnikom, ki vseskozi zahtevajo jasno označevanje,” so po glasovanju sporočili iz poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu.

Interes uvoznikov je pač jasen – ob velikem nasprotovanju GSO organizmom v hrani, bi v trgovini marsikdo embalažo, označeno z nalepko o prisotnosti GSO, pustil na polici, kar pa bi seveda pomenilo njihov manjši dobiček. Trgovci zmagali. Kupce nič ne briga, če je v medu cvetni prah gensko spremenjenih rastlin

Več: ČZS

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |