in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Komu je mar?

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 08:04, 8.02.2013

Današnji dan bo v znamenju izrazitejše komunikacije. Pri komunikaciji gre v bistvu za sposobnost izražanja, gre za logiko, razum, intelekt, pa posameznikovo zavest – ter vse to artikulirati spretno in prilagodljivo, to je to. Eni znajo to reč bolje, drugi sploh ne, vsega je med nami. So tudi takšni, ki nalašč ‘ne znajo’ ali preprosto ‘nočejo’.

‘Demonstracija’ uporablja parole, od njih živi in umre. Pomaga uporaba že uporabljanih besednih zvez, kadar hočemo biti vsaj na videz pametni – recimo, govor za potrebe vstaje in govor za potrebe proti vstaji oz. pri zavarovanju obstoječega vladnega režima mora nujno vsebovati besedno zvezo: ‘uničevanje socialne in pravne države’. Malokdo pa se ob tej besedni zvezi zave problema celostno. Uničevanje se dogaja na vseh ravneh, začelo se je zgoraj, zdaj pa prav lepo teče že tudi od zdolaj in se bo nekje na sredini srečalo in se vzajemno zgodilo. Pa če to tulimo na trgih ali le šušljamo doma pred televizorjem.

Večina državljanov razume pomen socialne države po svoje, prilagojeno svojim potrebam in težnjam. Recimo, če izgubim službo, potem dobim toliko keša od države, da še naprej lahko dostojno živim. A socialnost smo družno vsi skupaj uničevali, to se ni zgodilo čez noč in ni se zgodilo samo od sebe ali da bi si nekdo to tako zlonamerno zamislil in bi beseda meso postala. Le zmanjakalo je zdaj, zato problem ven pade, na svetlo, ni več dovolj za vse. Socialni sistem se je zrušil sam vase in kratko potegnejo tisti, ki so socialne najbolj potrebni.

Ko nečemu ne moremo sami priti na kraj, iščemo pomoč. Računamo, da jo bomo dobili od države, če nas hoče sosed ogoljufati za par pedi zemlje. Pravno pa vendar pomeni še veliko več in se samo ne izgradi. Tudi tukaj gre za vzajemnost, preprosto kot je preprost tenstan krompir. Je treba zakon oz. recept udejanjati preko človeka in šporgeta, preko vseh ljudi, ne le takrat, ko rabimo, ko smo lačni. Je treba spoštovati razen zakona še moralo in etiko, pa tudi veliko truda vložiti v to, da vsi delujemo dobro in prav – pravično.

Tudi glede same besede država je lahko raba polemična. Ker je ne razumemo, ker je ne dojemamo vsi enako. Tukaj bi pomagalo malo gospodinjske logike, v urejenem gospodinjstvu se sploh ne opazi, da obstaja, da se gospodinjenje dogaja. Vidimo le neopravljeno delo, ali če ni opravljeno tako, da je družina zadovoljna in dom urejen. Ne opazimo, da brez gospodinjstva ne gre. Dokler država deluje učinkovito, dela prave stvari, se sploh ne opazi, da obstaja. Še najbolj pripomore zavedanje, da hočemo dom, da hočemo državo. Potem je laže slišati družinsko glavo, ko odloča, in tudi laže je sprejeti misel, da mora država pač vladati.

Ob demonstracijah in vstajah, shodih in podobnih oblikah izražanja javnega mnenja je mišljenje in delovanje udeležencev lahko kaotično. Takrat vsi radi in veliko gestikuliramo, težje se lotimo kakšne konkretne naloge, naš um vedno znova uhaja na vse konce. Sredi kaosa so nam pa iznenada jasne vse stvari. Sledimo intuiciji, ki ojača v takih trenutkih, domišljija je bujnejša. Umetniško izražanje doživlja svoje vrhunce, fotografski spomin pa bo v soboto in še naslednje dni urejal in pospravljal doživetja, vtise in parole.

Kadar je naše razmišljanje prežeto s čustvi, takrat dojemamo vse stvari bolj čustveno. Hitro reagiramo na zunanje vplive in se zmedemo. Takšno razmišljanje in ravnanje v naše odnose prenaša veliko zmede. Dopoldanci bodo ravnali po navodilih organizatorja, ker je shod prijavljen. Popoldanci bodo morali slediti navodilom policije, ker shod ni prijavljen. Tako sledi po zakonu (pravna država).

Če se bodo zgodili izgredi, se bo skoraj zgodil tudi državni udar, ker je treba podivjano množico pač obvladati, da ne bo sama sebi naredila škodo. Temu se preprosto reče nastaviti past. Gotovo ni realno pričakovati, da bodo dopoldanci odšli do takrat, ko pridejo popoldanci in logično je pričakovati konflikte, obračunavanja med enimi in drugimi. Verjetneje je, da je ta scenarij sprogramiran, saj je odlično orodje za široko zaobseženo obračunavanje. In seveda hkrati tudi za zavarovanje zatečenega političnega stanja.

Kdorkoli hoče razumeti in si želi pravno in socialno državo, bo danes komuniciral previdno in z občutkom za sočloveka. Pravila igre danes bi morala slediti popolnemu izogibanju konfliktov, kajti le tako ravnanje bo nam vsem prineslo moralni, kulturni in politični akreditiv za izgradnjo takšne države in takšne politike, ki bo Slovencem v korist in ponos. Ponosa si pa res ne bi smeli dati vzeti! Zato mi je mar, mi je mar za pravno in socialno državo, mi je mar tudi, da je mar vsem nam.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |