in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Zdravje Sloveniji

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , — pohajalka ob 08:18, 14.08.2014

Obvezna sestavina koalicijske pogodbe mora biti tudi obvladovanje zdravstvenega področja in ni je take pogodbe, ki ne bi vsaj deklarativno mantrala o dostopnosti do zdravja za bolne Slovence in tepimo-jih-lobije-v-zdravstvu.

Tudi Cerarju ne kaže prav nič drugače, pa naj bo nsi v koaliciji ali v opoziciji hkrati s svojimi zahtevami po reformah in višjih plačah za najvišji srednji razred (ki ga statistično sploh ni več v Sloveniji) in zaposlovanju starcev globoko v starost. Bolj ko se bo daljšala delovna doba in starostna meja za upokojitev, bolj se bo starce prekladalo med dolgotrajnim bolniškim staležem, brezposelnostjo in končno v invalidsko penzijo. Delajo, dobro delajo lahko le zdravi ljudje.

Penzije tistih upokojencev, ki se upokojujejo letos, so že nominalno prepolovljene glede na primerljive penzije lanskih, predlanskih in še nazaj. Nevzdržno je za Slovenijo, da ima upokojenka krepkih 900 evrov penzije, ki jo prejema že skoraj štiri desetletja, delavka na delovnem mestu, ki je primerljivo, pa prav tolikšno plačo, penzija bo pa po zdajšnjih pravilih polovico manjša. Ni narobe penzija, narobe je plača, pa ne tista iz najvišjega srednjega razreda ampak tista za srednji razred, ki ga je Slovenija pogubila.

Ni ga upokojenca ali upokojenke, ki ni aktiven, če je zdrav. To pomeni, da mlajši upokojenci nujno delajo, za svoj račun, v podjemih svojih otrok ali kako drugače, da si pomagajo ob prenizkih penzijah. V naravi človeka je, da si skuša najprej pomagati sam, za to pa so potrebni okviri, ki jih zagotavlja država za varno starost. Če bodo upokojenci relativno zdravi, bo prihranek drugje na javnih sredstvih. Ne bo dolgotrajne oskrbe, ne psihičnih obolenj starostnikov, če bodo lahko delovali in živeli v človeka vrednem statusu upokojenca.

Koalicijska pogodba ima že v sebi odpravo prostovoljnega dopolnilnega zdravja (za mnogo upokojencev ta znese desetino penzije), namesto prostovoljstva v zdravstvu pa bo dajatev. Dajatev pomeni seveda dvig prispevkov, ki jih zdaj vplačujejo zaposleni. Slednje pa ne gre v korak z napovedjo prihodnje vlade, da bo ustvarjala pogoje za postopno znižanje obremenitve dela, beri socialnih prispevkov. Ne more biti drugače, kot da bo država cufala denar za zdravstvo nekaj časa prostovoljno, pa potem prispevno in ker se ne bo obneslo zaradi premajhnega števila zaposlenih, znova prostovoljno-mus.

Cerarjeva obljuba dajatve na področju zdravstva, ki ne bo obremenila plač, lahko pomeni pod pretvezo socialne enakosti nov dvig minimalnih prispevnih stopenj, s čimer se bodo še bolj obremenile najnižje plače (!). Še ne tako dolgo nazaj je država storila prav tako z zadnjo penzijsko reformo in spremembami zdravstvenega sistema.

V številkah to pomeni zelo jasno, da se Cerarjevi premierski plači dvig prispevnih stopenj ne bo poznal in kar ne vidiš ali ne občutiš na svoji koži pač ne boli. Več prispevkov bodo namreč morali plačati zaposleni z najnižjimi plačami, celo od občasnega ali dodatnega dela upokojencev se bodo obračunavali več in bolj, kot pri dodatnih zaslužkih svetovalcev, kot je bilo primer še nedavno služenje s svetovanjem prav isti državi, ki jo danes namerava menežerirati Cerar.

Pardon, saj ne bo on kriv, ne bo menežeriral, ustanovil in dodatno bo okrepil vlado s projektno vlado, skupino, ki bo nadzirala ministrstva, če delajo in če delajo prav (po Cerarjevih navodilih). To pa je delegiranje odgovornosti na najvišjih državnih nivojih.

Tako si bo Cerar izvolil (ali pa bo zaslužkar ob delu) takšno delo, ki mu bo pasalo, nabor storitev, ki se pokrivajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bo v večji meri postal samoplačniški, kar je edinstvena kirurška metoda. Problem preprosto odrezati, pa ga ne bo več. Druge rešitve skorajda ni mogoče najti, ker trenutno bolnišnice z dopolnilnim zavarovanjem pokrivajo tudi tekoče stroške, ki bi se morali financirati že iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Bistvo, ki je danes očem vlade nevidno, je zdrava slovenska družba, ki jo edina lahko potegne iz lastnega kupa dreka.

  • Share/Bookmark

Koalicija, vsa lepa in polikana

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 19:51, 13.01.2014

Po nekaj tednih od zahtev po sklenitvi nove koalicijske pogodbe, se ponavlja mučno usklajevanje koalicijskih partnerjev pri skupnih izhodiščih nove, pa še stare niso realizirali. Vrhovna politika ima dosti dela sama s seboj in zase, v mukah, da se zanjo čim manj spremeni, po možnosti nič. Od obljubljenih predčasnih volitev nič, teša ne damo, podjetij v državni lasti tudi ne, ne ostane več dosti omembe vrednega, kar bi bilo mogoče stlačiti v koalicijsko pogodbo.

Obeta pa se uskladitev koalicijskih strank, da se napiše poseben zakon o reviziji TEŠ 6, ker da je treba poiskati odgovorne za vse dražjo investicijo, menda bi postopek moral vključevati tudi t.i. forenzično revizijo. Če bo zakonski postopek izpeljan, bo tik-tak minilo nekaj let do objave izvedbenega pravilnika in vseh potrebnih uredb za izvajanje tako zahtevnega revizijskega zakona.

Največji kamen spotike pri dogovarjanjih prvakov koalicije je prav razčiščevanje TEŠ 6, zato je poteza umika le-te iz pogodbe najboljša ta hip, da se premaknejo vrhovni politiki vsaj za ped naprej.

Koalicija se zavzema tudi za to, da čim prej zapolni izpraznjeni ministrski mesti. Še vedno se namreč išče ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministra za zdravje. Domnevno se predsednica vlade pogovarja s posameznimi kandidati, pozivi k rekonstrukciji vlade pa so za spoznanje umirjenejši.

Še pred tipkanjem koalicijske pogodbe je Erjavec že pridobil premierkino zagotovilo, da se ne bo posegalo v pokojnine, pričakuje, da bo to zapisano v pogodbi. Glede na to, da proračuna za leti 2014 in 2015 ne predvidevata nižanja pravic na področju pokojninskega zavarovanja, ne bi smela biti težava, da to zavezo navedejo tudi v koalicijski pogodbi. Erjavec si lasti zasluge za dosežek, ki je bil že pred časom dosežen.

Ni pa še niti ustnega dogovora o ustavitvi TEŠa, niti še ni doseženega dogovora katera podjetja gredo na seznam podjetij za prodajo. SOD pripravlja za TEŠ 6 strategijo, ki zahteva več napora.

Malo so se uspeli dogovoriti in malo gradiva bo tako predstavljenega poslancem koalicije, strankarska pričakovanja se niso izpolnila. Seveda pa ima Erjavec (kdo drugi) zagotovila, da bodo v roku dveh ali treh mesecev natančno določili, katera podjetja bodo privatizirali. Pogledi o umiku države iz podjetij so v koaliciji različni, eni zagovarjajo širši umik države iz lastništva podjetij, drugi so previdnejši.

Končno je postalo tudi nekaterim politikom najvišjega ranga jasno, da se država mora umakniti, ker se ni izkazala za dobro upravljavko premoženja. Zahteve so po preglednosti, ki bi jo zagotovili javni razpisi in nadzorni organi. Razpise bo seveda pisala država sama sebi, nadzorne organe bo pa tudi sama sebi imenovala. Pa še v koalicijsko pogodbo nimajo namena zapisati tega dogovora.

Po enem kolegijskem dnevu vrhovne politike, ko so se dogovorili edinole o tem, da se niso dogovorili in bodo tečne točke preprosto črtali iz pogodbe, bi bilo modro dogovorno skleniti še bistveno sestavino neopravljenega dela – kdo ga bo plačal, ta izgubljeni dan?

Januarska anketa Dela je pokazala, da se podpora parlamentarnim strankam praktično ni spremenila, pač pa je zadovoljstvo z delom vlade večje, kot je bilo pred mesecem dni. Še vedno je SD stranka z največjo podporo, sledita ji SDS in PS. Če za parlamentarne stranke ni velikih sprememb, pa so bistven premik doživele zunajparlamentarne stranke.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |