in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Ni seks, ni črna kronika

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 05:45, 7.02.2013

Tik pred vstajenskimi demonstracijami najmanj dveh polov Slovenije je videti vse zelo normalno. Policija, njen minister pravzaprav, sešteva in objavlja številke, koliko se je že porabilo našega denarja za varovanje demonstracij. Demonstracije, vstaje, demokracija – vse to veliko stane in kar slabo vest vzbujajo evri, ki gredo za te reči. Otroci pa lačni! Ni spodobno izrabljati davkoplačevalskega denarja za zasebne koristi državljanov. Prav je, da ne hodimo okrog po trgih in cestah in pred velike zgradbe, kjer nas je treba varovati – pred kom že?

V zadnjih urah se rojevajo s pomočjo carskih rezov velike politične ideje in tudi nekaj rešitev se ponuja. Politika je zapleteno dogajanje, ki ima za seboj velikanske količine denarja in ga tudi vehementno troši, najbolj v evforiji odhodov, takrat se kontrolni mehanizmi izneverijo. O varčevanju se sliši vedno manj, o rezih se govori in piše vedno bolj potiho. Revščina pa trka na slovenske domove. V pravem času je tempiran meddržavni dogovor, ki vsebuje inovativne mednarodne rešitve, da ne bo izpadlo, kot da smo eni slovenski bukseljni, ki se bomo potolkli (na noter in na ven).

V mislih se na slovensko ravnino že projicira projektna vlada, a se politična ideja zatika ob hribovje in zdravo kmečko pamet. Komu bo v korist, če idejo politika uresniči? Ohranjanju oblasti, saj vse strani na vso moč hite pokadrovati v zadnjih trenutkih, kar je še mogoče. Zapuščina bo znova zalila slovenski narod z muljem prejšnjih politikov, projekti bodo na silo zaključeni, saj nihče več ne ve, kaj bo čez nekaj tednov. Zdravje naše politike je pod vprašajem, zdravje ljudstva pa je že deklarativno moteno po duševni plati. V državi imamo tri odstotke shizofreničnih državljanov, imuna ni niti politika, niti birokracija, niti učiteljstvo. Saj res, zakaj bi jih tam ne bilo?

Na političnem parketu se postopoma in skoraj neopazno zlivajo struje nasprotnih taborov, projektno, za varovanje skupnih koristi. Za-skupno-dobro idejo je danes mogoče vse prodati, ker vse v trenutku kupimo. Samo da je slišati za odtenek drugače, pa smo naši. Celo nastop samega gospoda bo spektakel, saj se ta isti raji odmerja v majcenih zdravilnih odmerkih. V trenutkih, ko posumimo, da ga nimamo več. Pa ga imamo, ker ima vsa pooblastila, da je tam, kjer je in vedno bolj je sebi podoben.

Današnja politika mora biti dozirana z veliko mero preračunljivosti. Za preživetje tudi nje gre danes. Treba se je znati pravi čas potuhniti in dovoliti nekaj sabljanja in mahanja, kako lep primer je ljubljanski župan. Treba je znati pravi trenutek na plano, tukaj je še lepši primer predsednika vlade. Kot je nekoč storil predsednik države, bo kopiral predsednik vlade: vljudno bo razložil, da pojma nimamo in mu nič ne moremo, ker ima vsa pooblastila, mi pa jih nimamo, žal.

Tik pred vstajenjskimi demontracijami je v Sloveniji vse čutiti zelo normalno in vsakdanje. Nič o seksu, nič črne kronike danes.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |