in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Povedali so o slovenskem gospodarstvu

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 16:40, 7.02.2014

UMAR ugotavlja za zadnje četrtletje 2013 izboljšanje slovenske gospodarske klime, na evrskem območju pa zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Poroča tudi o ugotovitvah mednarodnih institucij, ki so zaradi dviga gospodarskih kazalnikov postale bolj optimistične za leto 2014. Sicer ostre razmere na trgu se že več mesecev niso poslabšale.

Povečanje brezposelnih konec leta je odraz izteka pogodb za določen čas, le-te se pogosto na novo sklenejo v prvih dneh januarja.

Zadnje četrtletje se je nadaljevala rast izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Realni izvoz in uvoz blaga sta se po ocenah UMAR nadalje povečevala. Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, a še ni dosegla ravni pred krizo.

Razmere v bančništvu ostajajo slabe. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je znižal za približno 240 milijonov EUR. To je bila posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, bolj kot v preteklih mesecih so se razdolževala tudi država in gospodinjstva. Obseg slabih terjatev se je oktobra nekoliko znižal.

Kako oživiti gospodarsko rast v Sloveniji, pa je bila glavna tema konference Prestrukturiranja dolga in insolventnost, ki je potekala pod vodstvom Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje ter Evropske banke za obnovo in razvoj. Oživljanje v besedah se je dogajalo 5. februarja, ko se je zbrala dobra stotnija udeležencev iz bančnega, akademskega, javnega in zasebnega sektorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Razpravljali so o ključnih gospodarskih in pravnih izzivih v prihodnosti in o načinih sodelovanja med tujimi vlagatelji in domačimi bankami. Po pregledu kakovosti bančnih sredstev ter sprejetju insolvenčne zakonodaje so sklenili, da je Slovenija pripravljena na prestrukturiranje prezadolženih podjetij in na pospešitev nadaljnje privatizacije. Vsi so se strinjali, da so bile nedavne spremembe zakona o insolventnosti prava poteza za učinkovitejšo finančno prestrukturiranje podjetij.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev, se vrača v Slovenijo. EBRD je prisotna v Sloveniji od leta 1993. Od takrat so financirali 66 projektov, kar je naneslo 3,4 milijarde EUR. Med leti 2009 in 2013 so v Slovenijo vložili kapital v vrednosti 200 milijonov EUR.

Pred krizo v Sloveniji se je njihova aktivnost zmanjšala, saj so slovenske banke in podjetja dosegala ugodne pogoje za zadolžitve v tujini, s krizo pa se je njihova aktivnost zopet povečala. Pred krizo so namreč Slovenijo nadzirali iz pisarne v Varšavi, sedaj pa so odprli začasno pisarno v Ljubljani. Kot pravi direktor EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo, bo nova strategija za Slovenijo kmalu potrjena.

Banka Slovenije je objavila poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Rešitev za podjetja vidi v vzajemnem reševanju podjetij in bank.

Leta 2013 je gospodarska kriza in krčenje finančnega posredništva še naprej vztrajalo. Podjetja so visoko zadolžena, zato je njihova kreditna sposobnost zelo slaba. Tako ne morejo dobiti novih kreditov, zato ne želijo investirati, ker se dnevno soočajo s strahom pred visokimi tveganji in negotovostjo na trgih. V vsakem primeru pa naložbe izgubljajo kakovost zaradi negativne gospodarske rasti. Podjetja so tako v veliki meri odvisna od dolžniškega kapitala, torej od financiranja s strani bank.

Po drugi strani pa se banke same soočajo z zadolženostjo do tujine in tveganji zaradi slabih terjatev, zato so zelo zadržana do kreditiranja podjetij.

Rešitev za podjetja je tako v vzajemnem popravljanju bilanc podjetij in bank. Banka Slovenije vse svoje upe polaga na leto 2014 – na uspešnost gospodarstva in nadaljnjo stabiliziranje bančnega sistema.

Rešitev za podjetja je pridobitev novega kapitala, da bi se spremenila struktura financiranja. Šele povečan obseg kapitala bo znižal njihovo občutljivost na finančno krizo. Le tako bi se lahko zoperstavila finančni krizi, za katero nihče ne ve, kako dolgo bo vztrajala.

Pomembno pa ni le finančno prestrukturiranje, ampak tudi lastniško ter poslovno. Podjetja se morajo poslužiti poslovnih modelov, ki bodo dvignila vrednost slovenskih podjetij. Zadolženost podjetij lahko reši le njihova dokapitalizacija, po mnenju Banke Slovenije pa tudi zamenjava dolga za kapital z Zakonom o sistemski razdolžitvi podjetij.

Zaradi stresnih testov in državnega reševanja bank se je stanje relativno stabiliziralo. To pomeni tudi lažji ponovni dostop do virov financiranja v tujini. Vzpostavitev stabilnosti bank bo še naprej usmerjena v povečevanje financiranja z nadaljnjim povečevanjem z avtonomnimi in dolgoročnejšimi viri.

Banke bodo morale tudi prilagoditi svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja. Izboljšanje učinkovitosti bank se mora pokazati v zvišanju neto obrestne mere. Le to zagotovilo donos na vloženi kapital ter ustrezno vrednost tveganj. Nadaljnja konsolidacija bančnega sistema je zato nujna.

Dokapitalizacija banki in prenos terjatev pa je že obrodila sadove, saj je bonitetna agencija Moody’s že zvišala bonitetno oceno trem slovenskim bankam, hkrati pa so se tudi dvignili upi za nova kreditiranja podjetij.

Tako so vsi skupaj govoričili, da niso nič povedali. Jasna prihodnost in gospodarska rast je še vedno mogoča ob ponavljajočem zadolževanju podjetij, zato obstaja velika verjetnost, da bodo na slabi banki reprogramirana kmalu tudi netajkunska zadolževanja.

  • Share/Bookmark

Premierka je povedala pod ‘absolutno’

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 08:33, 23.12.2013

Po dobro opravljenjem delu v bančnem sektorju bomo v naslednjem letu vse naše sile usmerili v nadaljnjo sanacijo gospodarstva, pomoč mladim in zdravstveno reformo. S sanacijo bančnega sistema nismo naredili še ničesar, je pa to osnova, da se lahko pogovarjamo, kaj bomo v našem gospodarstvu in z našim gospodarstvom naredili naprej, pripoveduje Alenka Bratušek.

V anketi, objavljeni v Delu, 30 odstotkov vprašanih meni, da je bančna luknja pričakovano velika, po mnenju 28 odstotkov vprašanih je večja, kot so pričakovali, po mnenju 26 odstotkov pa, da je veliko večja, kot so pričakovali. Štiri petine vprašanih meni, da za nastanek bančne luknje v državnih bankah ne bo nihče odgovarjal.

Ključni del sanacije gospodarstva je privatizacija. Ne bo se sklepalo “nikakršnih kupčij kar tako” in bo moralo vse potekati zelo transparentno. “Ne bomo se dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej, vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi.” Transparentnost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je “zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič”. Bratuškova sicer ob tem poudarja, da za to ni kriva ona ali njena vlada, temveč napačni koraki v preteklosti.

Za privatizacijo je po premierkinih besedah pripravljen zelo podroben časovni načrt, ki pa ga ne želijo javno razkriti, da ne bi bilo pritiskov. “Absolutno je pa naš načrt, da se te prodaje, ki se zdaj začenjajo, končajo v naslednjem letu,” je sklenila.

Nekdo od tistih, ki berejo komentarje, je iz njih preplonkal napotke in jih položil v premierkina usta za izjave medijem. Absolutno bolje pozno kot nikoli, če bo le Bratuškova slišala samo sebe in se naglo zasukala. Umik države iz gospodarstva je ta hip najboljša poteza vlade, takoj za tem pa bi bilo modro spisati zakone, resolucije in strategije, da tudi nekoč v prihodnosti ne bo problemov slabim upravljanjem državnega premoženja.

Umik države ni nekaj slabega, ampak pozitivnega – premierka ima prav. Da je treba naglo kaj ukreniti, povedo tudi javnomnenjske raziskave. Vlado Alenke Bratušek kot uspešno ocenjuje le še četrtina Slovencev, je pokazala raziskava agencije Ninamedia, kot neuspešno jo ocenjuje kar 68,5 odstotka anketiranih, so pokazali izidi telefonske ankete Vox populi na vzorcu 700 ljudi, ki jo je objavil Dnevnik. Na volitvah bi bili prvi SD, drugi SDS, “pozitivci” pa šele tretji.

Alenka Bratušek zdaj absolutno vse ve, morda tudi to, da časa ni več veliko, zato naj brž zamenja krilo z dvojimi hlačami.

  • Share/Bookmark

Rojena je nova politična stranka

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 19:32, 13.10.2013

Podjetniki in gospodarstveniki ter njihovi zaposleni, kmetje, mladi in študentje so ustanovili novo politično stranko, Liberalno gospodarsko stranko (LGS), za predsednika stranke so soglasno izvolili edinega kandidata, Alojza Kovšco. Poleg predsednika so izvolili še izvršilni odbor (tretjina je odbornic), volilno programski svet pa najavljajo za februar prihodnjega leta.

Stranka ima v prvem planu vrednote svobodne, pravne in pravične države, zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude. Zavzemali se bodo za človekove pravice, spoštovanje in dosledno izvajanje ustave in zakonov, za uveljavljanje načel pravične in pravne države ter za socialno pravično državo. Naštete vrednote in zavzemanja so že zapisana v strankarskih programih mnogih naših strank (le drže se jih ne kaj prida), nekaj novejšega pa sta vrednoti domoljubja in omike, ki ju poudarjajo v programu stranke LGS.

Posebne pozornosti je vredna namera LGS po uveljavitvi javne odgovornosti vseh nosilcev družbenih funkcij. Sodelovanja pa se ne bodo branili z organizacijami, ki so zavezane k doseganju enakih ciljev, ne glede na svetovnonazorske in ideološke razlike.

Sliši se dobro, vprašanje pa je, kako bo stranki uspelo zvoziti vrednote, katerim so se programsko zavezali in kako bodo uspeli izpeljati zamišljene ukrepe in predloge, ki pravzaprav niso novi. Gre za zbrane rešitve, ki so že stare. O pavšalnem davku je bilo že govora, pa se ni prijel. Morda jim uspe z urejanjem zakonodaje na področju gospodarstva, kakor so najavili, ker želijo pomagati gospodarstvu (sami sebi).

Odgovore na novinarska vprašanja naj bi praviloma dajal le Kovšca, pa so bili kmalu zgovorni tudi drugi podjetniki in gospodarstveniki. Prisoten je bil še ne pravnomočno obsojeni Ivan Črnkovič. Novinarjev ni bilo kaj dosti, medijskega zanimanja za stranko, ki ji še ni mogoče pritisniti štemplja levih ali desnih, še ni. Menda res potegne le ‘levo in/ali desno’ …

Kdo je predsednik novopečene politične stranke?
Kovšca je državni svetnik, kratek čas je vodil tudi Obrtno zbornico Slovenije (OZS). Rojen je v Čapljini v BiH leta 1965. Ima bogato izobraževalno kariero: vojaška gimnazija, vojaška akademija (nedokončana), diploma iz komunikologije na obramboslovju, prekvalifikacija in mojstrski urarski izpit, ko je po smrti tasta (Urarstvo Kajfež) prevzel obrt.

Meni, da je slovenska politika ujeta med leve in desne, tako ji ustreza, ker ob tem zlahka monopolizira politični prostor in prave probleme pomete pod preprogo. Narobe je šlo pri procesu lastninjenja, zaradi klientelizma in korupcije, ko se je pojavilo pomanjkanje realnega denarja, so manjko pokrivale banke z lastnim zadolževanjem v tujini. Imamo neučinkovit davčni sistem, ki prekomerno zajeda gospodarstvo in prebivalstvo.

Osip kmetov se bo Kovšci zagotovo zgodil, če stranka ne bo prebila parlamentarnega praga in ‘porihtala’ nepremičninskega zakona, najava le-tega namreč še posebej že vnaprej žuli kmete in cerkev ter upokojence tudi, a teh v tej novi stranki ne bo veliko. V primeru, da se uspejo strankarsko organizirati mladi oz. študentje, bo osip vnovičen. Če nastane še kakšna laburistična, delavska stranka (iz sindikatov), pa bo v LGS le še peščica članstva redkih še uspešnih podjetnikov, saj je gospodarstvenikov bolj malo.

Tako ali drugače pa Slovenija potrebuje veliko število delovnih mest, ki jih bo lahko ustvarjalo le uspešno gospodarstvo, če je komu sploh še do tega, da se izvijemo iz kriznega primeža. Dobrodelne in humanitarne organizacije poročajo o stotisočih prosilcev za pomoč v hrani, če jih poštejemo na hitro preko palca, že polovico slovenskega življa hrani EU, ki dobavlja hrano večjim humanitarcem. Gospodarstvo je treba spraviti v tek, delati.

  • Share/Bookmark

Vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko delo

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 07:33, 24.07.2013

Tako pravijo stari ljudje, da se mora človek vse življenje učiti. In delati tudi, prav do smrti, kajti če te v starosti v posteljo položi bolezen ali poškodba, se zelo verjetno človek ne spravi več ven iz nje. Lahko bi rekli, da je treba tudi v starosti skrbeti za dušo, um in telo.

Učenje daje izkušnje in nekateri ljudje jih znajo tudi vnovčiti, jih izkoristiti. Ko poslušamo o Jankoviću, da je spisal zahteve za svoje najlepše mesto (hmm, kdaj ga je vzel, ga odsvojil Ljubljančanom?), se odpravil k svoji prijateljici Bratuškovi (dokaz prijateljstva je poljubljanje in objemanje) in jih še ustno zagovarjal. Učimo se, ljudje in delajmo! Greš in poveš, kaj hočeš, to je v praksi ono iz svetih spisov: ‘trkaj in se ti bo odprlo’.

Po svojem kulturnem izročilu smo Slovenci predvsem kmetje. Nekateri smo kmetje bolj v roke, nekateri ostanejo bolj kmetje v glavo. Oboje pride prav za sedanji trenutek. Slovenija sicer nima dovolj strnjenih nižinskih površin za kmetovanje na veliko, bolj je smiselna živinoreja. Pašna dejavnost torej. Smiselno je spustiti na travo najprej ovce, ki znajo lično in ravno prav do zemlje popasti travo, da travnik ne propade že v eni sezoni. Potem je smiselno spustiti gor še konje, ki zmezgajo in uničijo do konca, potem pa , ker Slovenci danes nismo več nomadi, tudi kmetje niso, no, potlej pa po subvencije, nepovratna sredstva in ugodne kredite za nove traktorje.

Slovenski kmetje so modro ugotovili, da država tudi daje (ker mora, zaradi EU) in znajo to tudi modro izkoristiti. Imajo celo skupne službe, ki jim pomagajo spisati zahtevke na državne davkoplačevalske stroške. Izračunali so, da subvencije skoraj ‘požro’ napovedani nepremičninski davki. Vzamejo se skupaj, spišejo, se odpravijo še osebno povedat, kaj nočejo. Borbena strategija, ki je na vso moč podobna Jankovićevi. Zgubiti nimajo kaj, dobijo pa lahko dosti.

Najslabše se ta hip godi srednjemu delavskemu razredu. Nima namreč nobenega vpliva niti na davke, niti na višino plače, pa če še tako visoke študije konča. Študij je razvrednoten ne le zaradi abnormalnega vpisa, ki si ga univerze, fakultete in manjše privatne šole dajo vplačevati, da si popravijo svoje državne plače, še plagiatorji in podobni baraboni so pripomogli slabemu statusu diplom. Zlomek, slabo se piše slovenskim intelektualcem, nobenega dobrega zaslužka si ne morejo več obetati, so pač samo višji srednji razred, ki mu grozi izumrtje.

Delovna mesta danes namreč niso nikomur več v interesu, ne javnemu ne zasebnemu sektorju. Mogoče je celo prav tako, mogoče je to pot, ki jo naredi vse kar obstaja, začne se z rojstvom in konča s smrtjo. Potem se preobrazi v nekaj novega, boljšega. Boljše se vidi v dobri zakonodaji, ki mora ‘držati štango’ tistim, ki sploh še hočejo delati, seveda za denar. To je mogoče tako, da so davki v zdravih mejah, da so gospodarski pogoji ravno prav pripravni za vlagatelje. Ne sme se preveč vzeti, dovoliti je treba denarni tok v podjetniškem segmentu.

Zelo verjetno je, da bodo inovativni in podjetji mladi Slovenci odšli na raboto v tujino, ker smo jih starejše generacije naučili, da se je treba zaposliti, se držati delovnega mesta, ker edino to je tisto, kar zagotavlja socialno varnost in napredovanje. Pa seveda kredite, banke so se pa prijazno prilagodile in jih bodo dajale, seveda še naprej, a tistim, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas.

Iz vsega mojega današnjega razmišljanja se logično izpeljuje podjetjn zamisel, morda celo inovativna: baby-boomerji, to smo tisti, ki smo rojeni od leta 1946 do 1964, pamet v roke! Penzije bomo imeli nikakršne, naše življenje bo nevredno človeka, ki je doprinašal v skupno dobro vso delovno dobo in potem nima toliko, da bi si plačal oskrbo v domu ostarelih. Naredimo sebi in mladim svet lepši in podjetniški, čeprav smo po duši in znanju srednji razred, se lotimo posla.

Ustanoviti je namreč potrebno podjetja, ki bodo pritegnila vlagatelje, za to pa potrebujemo zakonodajo, ki je sposobna zagotoviti pogoje, torej denarni tok, pravično usklajenost prihodkov in odhodkov. Svoje bo dobila država, zagotovili si bomo varnejšo lastno starost, pa še uspešna podjetja bodo podedovali naši otroci in vnuki. Da delovnih mest za mladino ne omenjamo posebej, ta so stranski produkt. Delati menda Slovenci znamo, poslovodenja smo se tudi sposobni priučiti, pa čeprav šele v drugi polovici svojega življenja. Ja, pričakova starost se zvišuje enormno, postali bomo družba jamrajočih starcev, če se ne bomo takoj zasukali.

Število baby boomerjev je veliko, dovoljšnje za uspešno izvajanje pritiska javnosti na politične in gospodarske elite v Sloveniji. Najprej se moramo skupaj vzeti, potlej zapisati konkretno, kaj hočemo od vlade in parlamenta, potlej se odpravimo prav tja, kamor hodi Jankovič in kmetje. Če vlada ni sposobna domisliti strategije za našo mladino, ji je pač treba pokazati, kako se to dela. Pa sploh ni važno, kdo je zgoraj, ali levi, ali desni, ali oni oportunisti vmes. Seveda gre za denar, itak.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |