in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Podjetniške elite po novinarjevi zamisli

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 14:25, 10.01.2014

Verjamemo v podjetnike, da nas bodo potegnili iz dreka, če že vse drugo rakom žvižga popotne pesmi. Zatakne se pa (vedno znova) pri denarju: heh, zaslužiti pa podjetniki ne smejo, pa čeprav denar sam po sebi ni nemoralen, ne redi in ni nezakonit – je pa ena boljših stvari, ki se ti lahko pripetijo v življenju.

Članarina je tista, ki se ljudem zatakne v misli, za članarino v elitni novoustanovljeni podjetniški klub za boljšo Slovenijo je potrebno odšteti kar 3000 evrov letno. Kako posluje podjetnik, ki zmore tolikšno članarino? Je takšna baraba lahko poštena?

To so sicer znana imena slovenskega gospodarstva – Bagatelj, Pečečnik, Akrapovič, Grah …šestintrideset jih je – druži pa jih baje skupni interes, da bi Sloveniji povrnili ugled in povečali njeno prepoznavnost. Slovenske zavisti jim pač ne bo uspelo preseči, ker smo se Slovenci kar nekako odvadili sodelovanja, skupnega nastopa, delovanja v skupnem interesu in podobnih ‘anomalij’.

Pameten uspešen podjetnik je namreč danes tisti, ki zna skriti svoj zaslužek, ne več samo pred davkarijo, ampak tudi pred sosedi, prijatelji, sodelavci, pred mediji – sicer se izpostavi na pranger in mu grozi odvzem premoženja, kar smo poznali že okrog zadnjih slovenskih vojn.

Člani podjetniškega kluba pričakujejo trikratni prirast članstva že v enem letu in dodatne sekcije, študentsko, sekcijo mladih podjetnikov in druge. Prelepo, da bi bilo res, saj so vstopni pogoji za vstop v klub že po članarini elitni, podjetniki pa morajo imeti še nujno poravnane obveznosti do zaposlenih in do države.

Akrapovič se spominja zgodovine, saj pravi, da je bilo podjetništvo v naših krajih celo preganjano, tudi pošteni podjetniki so bili v ljudstvu izenačeni z vodji, ki so prišli do denarja na nepošten način. Jakopin pravi, da so majhna in srednja podjetja tista, ki družbo peljejo naprej.

Pobudnik in operativni vodja GIZ Slovenian business club je Uroš Slak, tisti, ki je znal ‘šraufati’ tudi kakšnega tajkuna v svoji oddaji (ki je ni več, na nacionalki je dobil nogo): »V združenju Slovenian business club je zdravo jedro slovenskega gospodarstva, podjetjem bomo pomagali pri prodoru na tuje trge.« Pobudo je predstavil Pečečniku in ideja je oživela.
Združenje se bo oglasilo, ko bo potreba po tem, da povedo, kakšen bi moral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji in kakšne ukrepe bi morali sprejemati, če želimo uspešna podjetja na svetovnih trgih.

Klub je organiziran kot gospodarsko interesno združenje podjetnikov, ki so sami uresničili podjetniško idejo ali so nasledniki družinskih podjetij, podjetnikov, ki niso sodelovali v tajnkunskih zgodbah (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), niso člani političnih strank (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), plačujejo davke in niso v kazenskih postopkih. Ti podjetniki peljejo Slovenijo iz recesije, oni so tisti, ki z ustvarjanjem dodane vrednosti omogočajo javno šolstvo, zdravstvo, kulturo, šport in tako naprej.

Pogoj neudeležbe v kazenskih postopkih najbolj ‘štrli’ med ostalimi pogoji, prav ta pa bi moral biti samoumeven na gospodarskem in političnem področju. Prav ta je tudi tisti, ki edini uspešno opravi s korupcijo na preventiven način. Vsaka kurativa je že v osnovi neuspešna (razen v primeru utaje davkov) in dražja za družbeno skupnost (zaradi nikoli uspešno dokončanih obsojilnih postopkov).

Slak se drži zlatega pravila uspešnega podjetnika: druži se z najboljšimi. Bistvo tega druženja je pač denar – ni težko služiti v okolju denarja. Slovenijo radi primerjamo s slabšimi od sebe, ob tem res pridobimo (lažen) občutek, da smo boljši, a ta ‘boljši’ je boljši za pol moškega spolnega mišjega organa. Če bo ideja GIZa zaživela v resnici, bo še vseeno prelepo, da bi bilo resnično. Čas še ni zrel.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |