in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Kritiziranje, protestiranje, saniranje

Zapisano pod: Domovina, Satira Tagi: , , , , , — pohajalka ob 15:26, 13.12.2013

Malo protestirati, malo kritizirati, največ pa sanirati in dokapitalizirati, to je sodoben pristop reševanja družbenih političnih in gospodarskih problemov. Protestirati načelno, kritizirati opravljivo in privoščljivo, financirati pa od tam, kjer je še kaj mogoče nabrati.

Protestniško gibanje, ki je zaživelo lansko jesen na shodih proti tedanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju ter se krepilo na shodih proti političnim elitam v Ljubljani, je po padcu vlade premierja Janeza Janše nekoliko zamrlo. Ponovno so ga vstajniki obudili prejšnji teden po odstopu vodstva KPK. Shod v podporo senatu KPK pretekli četrtek je ob skromni udeležbi zaznamoval incident, saj je eden od protestnikov na pohodu po prestolnici ljubljanskega župana Zorana Jankovića poškropil s solzivcem.

Korupcije in pokvarjenosti je v Sloveniji evidentno veliko in v številkah brezsramno predstavljeno javnosti – brezposelni, socialni podpiranci, cele družine pod pragom revščine, pretiran delež minimalnih plač in velike nagrade poslovodjem in nadzornikom, ki zafurajo podjetja in banke, neresne obsodbe, neresne preiskave, evidentne zlorabe položajev, otročje interpelacije in izsiljene zaupnice, dokapitalizacije, zadolževanje, sanacije …

Pravna regulativa očitno ni kos korupciji, protesti so pa … samo protesti. Kot bi za šankom po parih rundah kritizirali na vsa usta glasno in na papirne servetke zapisovali mantre proti vsem tistim tam zgoraj po spisku. Ideje in zamisli so veličastne, a naslednje jutro pozabljene.

Javni shodi , demonstracije in protesti so produkt splošnih pridobitev civilizacije, demokracije in človeških pravic samih po sebi. Gre za temeljne svoboščine naprednih družbenih sistemov, dogajajo pa se zadnje čase po vsem svetu. Ljudstva so jezna in gredo kričat na cesto.

V slovenski ustavi (42. člen) in zakonu o javnih zbiranjih je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Zakonske omejitve so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Zakon postavlja razliko med prijavljenimi in neprijavljenimi shodi.

Shodi, ki se zgodijo spontano, niso prepovedani, lahko pa postanejo takšni, če vodji shoda stvari uidejo iz rok. Policija mora spremljati potek neprijavljenega shoda, vodja pa je dolžan upoštevati navodila in ukrepe policije. Policija lahko shod tudi razpusti, če pride recimo do ogrožanja življenja in zdravja ljudi, javnega reda, premoženja ali okolja.

Zgodovina nas pouči, da se pomembnejši premiki v družbi zgode prav na neprijavljenih spontanih shodih, kot množični revolt jeznih in nezadovoljnih množic proti ravnanju korumpiranih in samozadovoljnih politikov. Posebej v letih 1478, 1515, 1572, 1635, 1713, pa tudi sicer so zabeleženi kmečki upori, množični ljudski protesti, vstaje, spopadi s policijo, upori slovenskih vojakov, upori staroverskih Slovencev proti krščanskim Slovencem, vstaja naroda Slovenije, revolucija – vsi takšni dogodki dokazujejo, da Slovenci pa res nismo (bili) neke v prazno blejajoče ovčke.

Današnji čas ni naklonjen protestom iz vsaj treh razlogov: prvi je, da manjka enega dobrega karizmatičnega vodje, drugi je, da proteste ukrade organizirana politična grupa za svoje cilje, tretji pa je v družbenih razlogih, ker akterji demonstracij (študentje, mladi izobraženci in drugi nosilci družbenih sprememb) ne premorejo discipline, vneme in poguma za spremembe, niso pripravljeni na odrekanje, zato dejansko sploh niso nosilci družbenih sprememb.

Generacija današnjih ev. upornikov, kot smo jih poznali v slovenski zgodovini, so razvajeni otroci razvajenih staršev zaradi obilja, ki je bilo po potrebi ‘doštukano’ s krediti, tej generaciji se nikoli ni bilo potrebno prav trdo boriti za eksistenco, zato pa tudi ne za vzvišene družbene cilje ali ideale.

Nikoli do sedaj pa ni bilo ustavljenih tolikšno število različnih klubov, interesnih skupin ali komisij, debatnih krožkov in podobnih asociacij za grabljenje megle v kopice. Politične stranke pa ne, ne, tega pa ne, ker za ta podjem pa je potrebno resno, osebno odgovorno in angažirano delovanje. Udobneje se je zapletati v teoretiziranje levi-desni, prejšnji-zdajšnji, na vse mogoče načine za prve proti drugim in obratno.

Po televizijskih omizjih in srečanjih ali po raznih forumih že mladina govoriči in mlati prazno slamo, pri tem pa mladim in starim drže ‘štango’ novinarska srenja. Slednji v najavah ter v prijavnih in odjavnih špicah ponavljajo prazne besede, da zapolnijo programske minute. Teme so od teorije delavskega samoupravljanja, novega socializma, celo o novi demokraciji, do nekajkratnih ponovitev vsega tega. Tako seveda ni mogoče rešiti sveta, družbenih problemov ali formirati zdravo politično jedro.

Politična srenja vseh blokov uživa v objavi globine bančnih lukenj, ker bomo sami, torej z davkoplačevalskim denarjem vse poplačali in sprostili bančni krč. Gospodarstvo bomo zagnali s sanacijo zdravih jeder podjetij, torej bodo še odpuščanja in odpisi terjatev. Gre za to, da se bo gospodarstvo iz nule ali minusov lahko znova zakreditiralo in znova počepnilo do naslednje sanacije prijaznih delovnih Slovencev in Slovencev.

Ker zmoremo sami zamašiti bančno luknjo, se bo dežurna politika predvsem lahko znova in spet zadolževala. Za svež denar gre. Drugih sprememb pa si baje ni nadejati.

Boj proti korupciji je lahko zgolj boj proti prevladi zasebnega interesa nad javnim, torej boj proti kapitalizmu, so prepričani v skupini Koalicija proti korupciji. Jasno nasprotovanje korupciji bodo izrazili na današnjem protestu v Ljubljani. Udeležbo je potrdilo več kot 500 ljudi. Udeležbo na protestu so napovedali tudi v stranki v nastajanju Solidarnost, gibanju Vseslovenska ljudska vstaja in Odboru za pravično in solidarno družbo.

Kot so sporočili iz omenjenih organizacij, se sedanji politiki zapletajo v nove in nove korupcijske škandale in preiskave. Ščitijo drug drugega z očitnim namenom ohranitve oblastnih položajev. Komisija za preprečevanje korupcije je po njihovih navedbah glasno opozorila na dejstvo, da v DZ nima podpore v svojem boju proti sistemski korupciji v Sloveniji.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |