in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Refleksija per Čufer

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 09:01, 12.04.2013

Premišljevanja, razglabljanja o družbenih razmerah prvenstveno terjajo hkratno miselno vpetost denarja. Brez denarja na dolgi rok tudi človeka ni, niti družbe. To ve povedati izkušnja brezposelnega delavca direktno iz lastne izkušnje. Gre za celosten propad človeka na psihičnem in fizičnem nivoju, bedo, razkroj pri živem telesu. Enako se zgodi s celotno družbo, ko je denarja premalo daljše obdobje, ali ga ni dovolj za sprotno funkcioniranje družbenih udov. Ko se porabi tisto, kar je, ko ni več moč dobiti niti posojila za ‘drek štukat’, takrat nastopi propad.

Na nivoju družbe je v kriznih časih najpomembnejši resor ministrstvo za finance, ta resor je tisti, ki išče vire financiranja za dogovorjene potrebe družbe. Če minister tega ne naredi, potlej ga pravzaprav ni treba, mu ni treba več dajati plače, saj ne izpolni osnovnih pričakovanj zaposlovalca. Naš zadnji minister v vrsti teh možakarjev je končno začel govoriti. V začetku svoje politične kariere mu ni šla komunikacija od jezika, na kompleksna vprašanja je odgovarjal, da ne razume vprašanja, ni razumel, kaj vpraševalec misli s svojim vprašanjem. Odgovarjal je z enozložnicami.

Danes pa bo moral, pa če bo hotel ali ne, kaj skupaj spraviti in predstaviti načrt vlade za evroskupino v Dublinu. Zasedanja se bo udeležil prvič in težko mu bo kaj več od kimanja za eu-zahteve po naglem in odločnem ukrepanju. Ima pa srečo, da bo kot novinec zadostil eu-pričakovanjem, če bo uspel spraviti skupaj kratko predstavitev načrta vladnih politik, saj glede Slovenije ne bo druge razprave na tem zasedanju.

Videti je bilo, da bo Slovenija tokrat ‘odplužila slalom’ in bo na tapeti glavna tema Ciper, Irska in Portugalska, pa so se odločili tik pred zdajci šef evroskupine, predsednik Ekonomskega in finančnega odbora, član izvršilnega odbora ECB, šef WSM in evropski komisar, da se bodo zvečer sestali še solo s Čuferjem in ga poslušali.

V Dublinskem gradu bodo razpravljali in ocenili razmere v Sloveniji, finančni minister Čufer pa bo zares moral predstaviti načrt nove vlade. Evroskupina poroča, da po njihovih informacijah slovenska vlada ne namerava zaprositi za pomoč, tudi s Ciprom Slovenije ne primerjajo več tako vneto, kot je bilo to še nedavno. Glasno pa že oznanjajo s prižnic tako evroskupine kot Evropske komisije, da Slovenija potrebuje reforme, med drugim v bančnem sektorju. Evropske ocene so, da so naše razmere resne in da se hitro slabšajo, to pa je alarmantno za nas in EU.

Kljub začasni obvladljivosti razmer vlada Alenke Bratušek nima več časa, da bi se sestajala po skupinah in iskala strokovnjake, zdaj je treba ukrepati naglo in odločno. Neprilika ob tem eu-ocenjevanju je, da to vemo slovenski državljani, politične elite v naši državi pa še niso našle poti do razsvetljenja in se še kar sestajajo in dogovarjajo in pregovarjajo. Čufer bo moral jasno povedati večernim zasliševalcem, kako bomo denar ‘ustvarili’ in kako bomo odplačali dolgove, v tem je bistvo dela finančnega ministra. Ne bo šlo več dalje tako, da bo vprašal Alenko, Alenka bo vprašala strokovnjake (Jankovića), ta pa naprej po svojih zadolžencih …

Danes zvečer bo moral Čufer prinesti lično plagirano, zvezano in opremljeno domačo matematično nalogo s seboj v svojem poslovnem kovčku, če ne bo, kar je tudi možno, jo bo dobil za seboj, narediti jo bo treba, skupno ali posamično, slovensko ali evropsko, a v roku, ki ga bo postavila EU. Očitno nedavne Alenčine obljube niso dovolj potolažile unije in bo treba na hitro več skupaj spraviti – do zvečer sami ali pa do jutri skupaj po evropsko, tako zdaj odbija ura. Temu se na kratko reče, da gre Čufer nocoj na pogovor s trojko.

Sicer pa gre (razen Slovenije) za dvodnevno zasedanje vseh finančnih ministrov EU ob neformalnem zasedanju evroskupine. Finančni ministri bodo razpravljali o treh stebrih bančne unije – enotnem nadzoru, skupni shemi za jamstvo vlog in skladu za reševanje bančnih kriz – ter o davčnih utajah. Vse zgolj neformalno, kot to delamo tudi pri nas v večini primerov. Očitno res nismo za kaj več, kot da se gremo kolektivno in družno EU.

  • Share/Bookmark

Liberalno in pravljično

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 11:56, 15.03.2013

Položaj nove vlade je prav tako labilen, kot so labilni protesti: stara vlada je zapustila širok nabor svojih kadrov novi vladi, s katerimi najbrž novinci ne bodo imeli kaj početi, torej bodo morali nakadrovati svoj nabor kadrov, časa pa imajo malo, le eno leto zaenkrat. V vsem tem času se bodo komaj kadrovsko konsolidirali, delati pa bodo začeli morda tako kot Janša, zadnje tedne. Torej še ni ne duha ne sluha o politični moči vlade, kot so nemočni na družbeni ravni najavljeni peti protesti.

Janševi bodo proračun stali dodatnih 60 jurjev, Turk je menda tiste s pravo izkaznico dvignil tri razrede višje, kar letno pomeni 35 tisočakov več. Več kot polovica uslužbencev v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, katerih služba je omejena s trajanjem njegovega mandata, bo izkoristilo pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač. Zanje ne velja novi restriktivni ZDR.

Koliko politične moči ima vlada je seveda odvisno tudi od njene zasedbe in avtoritete, ki jim jo prizna družba oz. javnost. Najpomembnejši kadri nove vlade so Bratuškova in Čufer, oba pa prihajata iz Pozitivne Slovenije, od še kar zamrznjenega in še neodstopljenega predsednika Jankovića.

Alenka Bratušek je 42-letna magistrica menedžmenta, med letoma 1995 in 1999 je bila svetovalka za malo gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo. Nato je bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance. Od leta 2005 do 2011 je bila generalna direktorica direktorata za proračun. Bila je tudi članica in pozneje še predsednica upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Od 17. januarja letos vodi največjo parlamentarno stranko PS.

Bratuškova je imena kandidatov za 13 ministrskih mest v DZ vložila ob 21. uri. Kandidati iz vrst SD, DL in DeSUS so bili znani že pred vložitvijo, medtem ko je PS imel svoje kandidate v tajnosti do zadnjega. Po vložitvi liste kandidatov za ministre in ministrice je nova predsednica vlade povedala v Odmevih, da je razočarana, ker strokovnjaki niso pripravljeni v tem trenutku sodelovati (z njo) in pomagati državi.

Ali država zdajle stoji ali napreduje je težko oceniti po naboru ministrov in ministric, ki ga je predložila Bratuškova tik pred potekom roka. Vedno zadaj ‘drži možička’ Nacionalni interes ali Socialni dialog, potlej je vedno prisotna še močna opozicija in državne finance, ki jih pač ni.

Kako nam kaže z denarjem ni več v rokah slovenskih bivših ali aktualnih politikov ali javnosti, civilne ali protestne ali celo slovenskih medijev, ampak je v resorju tujih finančnih hiš, ki denar imajo, te pa so v Londonu, Frankfurtu, Berlinu ali Washingtonu. To so kraji, kjer bomo jemali nove pufe, če nam jih bodo sploh še dali. Pa saj bodo, ker da bi pa kar konec vzeli, pa že ne, saj nismo kar eni Balkanci, ne? Pa še radi nas imajo, v EU, ker smo pridni, delovni in pošteni! Ker ‘pošteno zaslužbene’ pufe pošteno vračamo.

Namesto preplonkanih pamfletov protestnikov v svoj program se bo morala nova vlada konkretno in takoj lotititi finančne konsolidacije. Kaj pa razen novih pufov lahko izpelje nova vlada (če bo potrjena in sprejeta seveda) v svoji eri, ki bo trajala baje eno leto, potem pa jo čaka preizkus? Še kar naprej so finance tisto, kar mora delati nova vlada, že insolvenčna zakonodaja povzroča veliko gospodarsko škodo.

Naslednje važno področje je slaba banka, tudi temu se ne bo mogoče ogniti v obdobju enega leta. Treba bo postaviti kriterije, jasna pravila glede prenosa terjatev na slabo banko in tudi to, koliko časa se predvideva njeno trajanje. Postaviti je treba pravila in kriterije za določitev tistih velikih podjetij, ki bi jih prodali za zmanjšanje javnega dolga, sicer se bo nadaljevala tuga po sistemu bi – pa ne bi.

Finančni strokovnjaki zagovarjajo zapis jasnih finančnih ciljev na papir, da bodo za rabo tudi na predstavitvenih sestankih kupcem državnih obveznic. Vse se ta hip pač suče okrog financ, zato ni vseeno, kateri finančnik bo prvi med finančniki v novi vladi.

Kandidat za ministra za finance je Uroš Čufer iz večinske Pozitivne Slovenije, trenutno je direktor Upravljalskega centra za finančno upravljanje NLB, banke, ki ima množico finančnih problemov že sama s seboj. Mandatarka Alenka Bratušek pa se s koalicijskimi partnerji ni uskladila, kdo naj vodi ta najpomembnejši resor v novi vladi.

Predsednik DL in kandidat za notranjega ministra Gregor Virant je včeraj za RTV Slovenija poudaril, da “DL zagotovo ne bo dala glasov za vlado”, če jih kandidat za finančnega ministra s svojim imenom, kredibilnostjo in nastopom na zaslišanju v DZ ne bo prepričal. Mandatarka Alenka Bratušek pa je svojo vladno ekipo označila za “optimalno”, čeprav gotovo ve, da še kdo kima s figo v žepu.

Takoj, ko so v PS-ju razkrili ime kandidata za finančnega ministra, so se namreč sprožile polemike o njegovi primernosti. Toda očitke je mandatarka v Odmevih že zavrnila in poudarila, da ji je Čufer zagotovil, da s slabimi krediti v NLB ni imel nič. Bratuškova ob tem še povedala, da si je na mestu finančnega ministra želela videti žensko, hkrati pa si je želela nekoga iz bančnega sektorja. “Sem pa malce razočarana nad tem, da strokovnjaki, ki veliko govorijo o tem, kaj vse bi bilo treba narediti, ne pristopijo in pomagajo,” je dejala in dodala, da bi si sicer želela več strokovnjakov v ekipi, a da je ekipa po njenem mnenju optimalna.

Ostajajo še:

- “strukturne, upravljavske in tehnološke rešitve, ki bodo povečale odpornost slovenskega gospodarstva na učinke globalne ekonomske in finančne krize”

- povrnili zaupanje »državljank in državljanov, socialnih partnerjev ter mednarodne javnosti v državo Slovenijo«

- s katerim denarjem bo nova vlada »vrnila in utrdila mesto v družbi« javnemu sektorju in »družinski srebrnini«, bankam delila subvencije

- o prizadevanjih za “strukturne, upravljavske in tehnološke rešitve, ki bodo povečale odpornost slovenskega gospodarstva na učinke globalne ekonomske in finančne krize”

izseki iz najave vladnega programa iz naslovne teme o liberalnem in pravljičnem slovenskem duhu.

  • Share/Bookmark

Matematika za letos

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 16:14, 30.01.2013

Tako močno smo v vseh mogočih peripetijah (levo-desno, javni sektor, zniževanja vseh vrst od bonitetnih ocen do plač, psihološki politični profili, odstopi, zamenjave, zdravje žena in otrok, korupcije in protikorupcije …), da smo večinoma kar spregledali, da bo treba napolniti državno blagajno, sicer preprosto ne bomo imeli politikov, ne vlade, ker za slab denar ne bo nihče hotel delati.

Že prvega januarja so brez veliko bobnanja stopile v veljavo številne zakonske spremembe. Največ teh izhaja iz ‘varčevalnega zakona’, ki je bil sprejet že lani poleti. Spremembe pa bodo seveda udarile po naših že itak spraznjenih tošlnih. Država pač lahko dobi denar v svojo javno malho kvečjemu od državljanov, ker pufov iz tujine bo vedno manj in manjših. V luči pozitivnega pesimizma bo koledarska prelomnica prinesla tudi pozitivne novitete, malo v avtomobilizmu, nekaj na knjižnih policah, pa še kje drugje po malem. Najbolj pa izstopajo novi davki.

Prvi ukrep države je uvedba novih državnih Marija-gelt prazničnih dni, to je novih davkov. Če država nima, vzame tam, kjer je. Davki so zanesljiv priliv predvsem zato, ker se odmerjajo od dejanskih in zaresnih dohodkov, dobičkov, premoženja …, torej pomenijo za državo veliko stopnjo varnosti. Plače je mogoče nižati le do neke meje, če je ta nevidna še sprejemljiva meja prekoračena, ljudje rečejo, da se ne splača delati, da je bolje doma drgniti kavč ob socialni podpori. Nižanje plač služi okleščenju kadrovskega sestava, ki se je preveč namnožil, tako, da se najbolj odvisni od denarja spokajo sami od sebe. O varčevanju na tem področju ni realnih pričakovanj.

Novim davkom država reče ’sveži denar’. Letos ga mora nabrati v svojo pušco (cerkven izraz, vlečenje prostovoljnih fičnikov iz žepov prisotnih v gotovini) skoraj devet milijard evrov, od davkoplačevalcev ga bo s starimi in novimi davki dobila skoraj sedem milijard. Sumim, da niti ne znam prešteti do tako neznanskih številk!

Prejšnji davki seveda ostajajo, po novem pa bodo več davkoplačevali tisti z najvišjimi plačami (cca šest tisoč mesečno in več). Kapitalski dobički bodo šli iz 20 na 25 odstotkov državi. Lastniki nepremičnine, ki bo vredna več kot pol milijona, bodo plačevali do enega procenta davka. Letos bodo od lastnikov plovil največ kasirali državi tisti, ki imajo več kot 12-metrska plovila, drugi pa manj, odvisno od dolžine in moči (motorja, plovila, da ne bi kdo narobe razumel). Letos bodo višje tudi okoljske dajatve in koncesije, pri energentih bo država višala trošarine, trošarine pri tobačnih izdelkih in alkoholu pa tudi. Sladke pijače in srečke so tudi v igri.

O lačnih otrocih nas bombardirajo od vseh koncev, malo mediji, veliko se vidi (če kdo sploh gleda) na hodnikih socialnih in humanitarnih institucij, ki nadomeščajo izpad države. Mnogo staršev resnično ne zmore plačevati malice in kosil svojim otrokom, tako je država vrnila subvencijo za šolsko prehrano, ampak le za šolsko leto 2013 in 2014. Očitno se je država vendarle začela zavedati ne le svoje krize, ampak tudi revščine.

Vsi smo že izkusili, da vsaka bolezen kljub zdravstvenemu zavarovanju stane, če ne direktno v kešu, požre pa gotovo veliko časa in živcev. Uravnoteženjski zakon je usekal z nižanjem cenovnih standardov in tisti, ki potrebujejo medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni in inkotinence na domu, se bodo za ustrezne pripomočke morali znatno bolj potruditi v času in denarju. Treba bo doplačevati, še prej pa najti lekarno, ki bo te reči prodajala. Tudi glede poškodb pri delu so se pojavile spremembe; za poškodbo pri delu po novem šteje le, če jo zavarovanec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, kadar prevoz organizira delodajalec, ali če jo utrpi zavarovanec na službeni poti. Ta sprememba vpliva na višino nadomestila plače, pravico do zdravstvenih storitev, pravico do potnih stroškov ipd. (pravice se manjšajo, seveda).

Kriza gor ali dol, recesija pa tudi – še vedno najdemo toliko denarja, da si lahko kupimo dober avto (pa čeprav na puf), lahko pa si privoščimo tudi dobro knjigo. Vsaj pri tem dvojem ne bomo razočarani. Pri Oplu se splača ogledati za adama, dočakali bomo najbolj luksuznega mercedesa razreda S, ki mu pravijo kar admiralska ladja. Mladinska knjiga je dala na trg nekaj knjig za ljubitelje psihologije in ljubezenskih romanov – o razliki med ljubeznijo in zaljubljenostjo, o brezpogojni ljubezni, sorodni duši, privlačnosti nasprotij, o prevarah in prebolevanju le-te … Pa še jih je nekaj podobnih …

Letos bomo torej lahko preračunavali, bodo plusi in bodo minusi – a ne za vse, ne pri vseh državljanih. Kleč je v tem, da nismo vsi davkoplačevalci. Bi bilo pa močno fino, ko bi se vsi skupaj začeli učiti pojma ‘pozitivna nula’ – pomeni vsaj to, da ne zapravimo več kot imamo (ali več kot lahko odplačamo).

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |