in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Filipini, tajfuni in potresi

Zapisano pod: Ljudje, Narava Tagi: , , , — pohajalka ob 18:26, 10.11.2013

Filipini so otoška država v Tihem oceanu, ki je dobila ime po španskem kralju Filipu II. Otokov in otočkov je preko sedem tisoč, poseljenih pa je slabih tri tisoč. Tam imajo ognjenik, potrese, vulkanske izbruhe in tajfune. Imajo tudi islamske skrajneže in komuniste, skozi so dajali diktaturo, gverilo, korupcijo, komunistično gverilsko gibanje, japonsko invazijo in Filipinsko republiko, vtikanje ameriške politike v filipinsko avtonomijo, španski kolonialni režim pod močnim vplivom jezuitov, zato so zdaj v gemištu azijske kulture, španskega katoličanstva in ameriškega kapitalizma.

Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin.

Oktobra je osrednji otok Bohol prizadel hud potres (mang. 7.1), ko je pomrlo blizu 200 ljudi. Potres je prizadel 3,4 mio ljudi, štiristo tisoč jih je ostalo brez strehe nad glavo, poškodovane so ceste in mostovi, hiše, uničene so večstoletne cerkve, desetine bolnišnic in vladnih stavb. Bil je najhujši potres v državi v zadnjih dveh desetletjih.

Kljub mednarodni pomoči še niso sanirali škode po potresu, ko je Filipine prizadel zdaj še super tajfun Haiyan, ki je opustošil Filine, izravnal mesta, terjal preko deset tisoč človeških življenj, tri četrtine poslopij je neurje uničilo. Skratka, pokrajina je povsem opustošena, 15-metrski valovi so odplaknili vasi na obali. Tajfun je uničeval po šestih osrednjih filipinskih otokih, Vietnam pa bo dosegel v noči na ponedeljek precej oslabljen, vendar še vedno uničevalen.

Posledice divjanja tajfuna so grozljive, Haiyan pa je že 24. letošnja nevihta na Filipinih. Evropska komisija je sporočila, da je sprostila tri milijone evrov pomoči za “zadovoljitev najnujnejših potreb na prizadetih območjih”. Ameriško obrambno ministrstvo pa je na Filipine poslalo več helikopterjev in letal ter reševalno opremo.

Intentivnost vetra na morju znajo meteorologi izmeriti šele od 70. let prejšnjega stoletja, od takrat je filipinski tajfun najmočnejši doslej izmerjeni. Na kopnem še nikoli niso izmerili vetrov, ki bi dosegali hitrosti večje od 360 km na uro, kar se je zdaj dogajalo na Filipinih. Pred Haiyanom je bil strahovit še orkan Camille (1969, Mehiški zaliv) in super tajfun Tip (1979, Tihi ocean).

Samo po sebi se vriva pomislek na globalno segrevanje ozračja, le-to naj bi bilo krivo neurij. Tej ugotovitvi v zadnjem času pritrjujejo tudi meteorologi. Ozračje se pa ne pregreva samo od sebe, vsaj začelo se ni tako – kriv je človek s poseganji v naravo, s preoblikovanjem in posegi na površju, v zemeljskih globinah in vedno gostejšim prometom na nebu, pod zemljo in vmes. Da o izčrpavanju naravnih virov sploh še ne govorimo, ker se nas še ne tiče. Nas še ne boli. Neurja, tajfuni in orkani pa so vedno hujši, vedno bolj uničujoči in njihove posledice postopoma dolgotrajnejše.

Mogoče pa tajfunov in potresov ni krivo človeštvo, ampak gre za običajne ohladitve in segrevanja, za naravne procese, ki se dogajajo sami po sebi, da narava postaja manj prijazna do ljudi sama po sebi. Znanstveniki so takšno idejo lansirali ob proučevanju zemeljske zgodovine tisočletja in milijone let nazaj. Lahko bi bila tolažilna ta misel, pa ni, saj se za njo skriva dejstvo, da se bo zemeljsko podnebje spreminjalo na slabše tudi v primeru, če ta hip vsi prenehamo svinjati svoj planet.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |