in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Kupna moč

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , , — pohajalka ob 19:13, 7.05.2013

Noben povprečno umsko razvit državljan na vsem svetu, ne le v eu ali pri nas, si ne želi zmanjševanja svoje plače, nasprotno, vsak med nami si želi, da bi plača zadoščala za sprotne razumne potrebe, pa da bi ostalo še kaj za v šparovček, torej pričakuje delavec plače več, ne manj. Tudi v kriznih časih delovni človek tako razmišlja, saj kriza ni nikoli tako huda, da bi ne mogla še bolj otežiti življenja in v strahu, da bo res še huje, je tudi v slabih časih dati kaj na stran. Žal pa se otepamo z manj, odlagamo vse mogoče za boljšo prihodnost.

Finta je v kupni moči, ki je iz dneva v dan slabša. Ne gre za posameznika, o kupni moči govorimo vsaj regijsko, ker je kupna moč preprosto vsota vseh neto prihodkov znotraj skupnosti. Sama po sebi predstavlja indeks relativnih razlik v prihodkih med različnimi področji in je kot taka pomemben indikator potencialnih uporabnikov.

Prav zato je kupna moč pomemben faktor, je indikator pri računanju regionalnega potenciala za podjetja, za gospodarstvo. Prodaja dobrin – storitev, nepremičnin, elektronike, vozil … – vse to so področja, ki so neposredno odvisna od stopnje kupne moči ali prihodkov populacije v regiji. Tako preprosto so stvari oz. dogajanja povezana med seboj, brez delavca torej ni ne proizvajalca ne porabnika.

V Sloveniji nam nedvomno soglasno politična koalicija pripravlja znižanje kupne moči – z znižanjem plač in uvedbo novih davkov. Sindikati temu ne bodo kos, ukrepe bo izvedla ta ali naslednja vlada. Delavcev (zaposlitev, delovnih mest) je iz dneva v dan manj in tako tudi delavska moč peša. Tudi kakšne posebne sloge ni čutiti, vsakdo le drugega rine pred seboj na frontno črto.

Evropski uradniki pa znova stavkajo in mrmrajo, da jih članice želijo mrtve. Pripravlja se jim višja upokojitvena starost, zvišala naj bi se na 67 let. Reforma predvideva poleg dviga upokojitvene starosti še znižanje plač in pokojnin in omejitve pri napredovanju.

Sindikati evropskih uradnikov so sklicali stavko le dan prej, ko naj bi članice eu potrdile svoj mandat za tripartitna pogajanja z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o reformi – predvsem o treh točkah le-te: metodi prilagajanja plač, pokojninah in napredovanju. Medinstitucionalni dogovor bo moral biti sklenjen do 18. junija, takrat se izteče rok pogajanj.

Za sindikate je še najbolj moteča metoda prilagajanja plač, ki temelji na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah – Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu. Naše Slovenije ni med njimi. Evropski sindikati menijo, da gre za zastarelo metodo.

Reforma oz. spremembe predvidevajo še sistemsko znižanje letne prilagoditve plač za pol odstotka z zgornjo mejo + 2 odstotka, kar bi prineslo še najmanj 40-odstotno zmanjšanje kupne moči. Reofrma obsega še 6-odstotno dajatev za vse, ki bo veljala takoj, tudi med že dogovorjeno dveletno zamrznitvijo plač. Ob vsem tem ostaja še predlagan dvig upokojitvene starosti za štiri leta + zvišanje mesečnega prispevka zaposlenih za pokojnine iz 11,6 na 15.7 odstotka, kar sindikati ocenjujejo še za 4,1-odstotno znižanje osnovne plače.

Še več, sindikati prognozirajo ob grobih izračunih ukrepov, da bi to skupaj pomenilo v 15 letih 60-odstotno izgubo kupne moči, od tod izide misel evropskih uradnikov in njihovih sindikalistov, da jih članice žele mrtve. Uradništvo ni več v položaju, ko bi lahko govorili, da imajo dobre plače in bi lahko sprejeli majhno žrtev ali dve.

Kako pa pri nas? Koalicija pripravlja podobne reformne ukrepe, saj res ni smiselno odkrivati tople vode in plačevati plagiranja analiz in raziskovanj. Vsem skupaj se nam piše podobno: vedno manj zaposlitev z vedno nižjimi plačami in vedno večjim obsegom dela. Žal se bo zgodovina znova ponavljala: iz vsake krize izidejo bogati še bogatejši in ošabnejši, revni pa še bolj obubožani in ponižni. Slednji o svoji kupni moči ne razmišljajo, ker se otepajo z preživetjem … do naslednje krize.

Ob razmišljanjih in izračunih o kupni moči sledi žalosten gospodinjski zaključek: manj kupne moči, manj družbene moči, manj dostojnega življenja … za časovno obdobje vsaj ene generacije …

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |