in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Vljudnost v politiki

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 15:38, 18.11.2013

Vljudno zmerjanje, vljudna nespodobnost in še kakšne so sopomenke za politično diplomatsko govorico, ki se bolj uporablja v mednarodnih odnosih kot pa na domačem političnem parketu. Politika jo zlorablja v imenu demokracije, takrat se ji reče preprosto laž, še bolj po domače pa nateg ljudstva. Neformalni oz. sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporaba taktike za dosego strateške prednosti.

Diplomatske krilatice in puhlice so v rabi bolj pogosto, kot bi si človek mislil. Poslušamo in gledamo eno in isto, se navadimo istih besednih zvez in jim niti več ne pridajamo pomena, saj se za povprečen političen diskurz potrebuje približno nekaj sto slovenskih besed in še nekaj tujk, pa je vljudnosti in vsebini zadoščeno. Ljudstvo si misli, da se politiki ponavljajo, v bistvu pa sporočajo istemu ljudstvu o sebi in ljudstvu hkrati – koliko prvi zmore povedati, koliko drugi zmore slišati.

Ameriški politiki so prvi v disciplini diplomatskega onegavljenja; “v težkih trenutkih prijatelji sodelujejo odprto in z medsebojnim spoštovanjem in Nemčija je ena najmočnejših prijateljic ZDA ter ena od naših najpomembnejših zaveznic,” je spregovoril Kerry. Prevod diplomatske govorice: ZDA so prisluškovale Nemčiji in kanclerki Merklovi osebno. Nemci so Američanom upravičeno zamerili, Američani so se pa postavili kot kitajska kmečka nevesta brez greha.

Obstoječi politični programi demokratično izvoljenih slovenskih političnih strank so izzveneli še preden bi jih kdo zares uglasbil. Obljube so dovoljene in tudi v resnici politiki veliko obljubljajo, ne le pred izvolitvijo, še potem. Predsednica vlade je diplomacijo izpopolnila še v dimenziji časa: ‘zdaj ni dobro, ampak možnosti so, da bo nekoč v prihodnosti bolje’; potrebuje le čas – od državljanov je to potrpljenje, ki je božja mast in nesrečno je ljudstvo, ki se s to ‘žavbo’ maže. Trojki sporoča: ja, ja, saj bomo, v času. Počasi in sigurno bodo pasovi zategnjeni po evropskem šimelnu.

Politična latovščina, pardon, diplomacija o proporcionalnem in večinskem sistemu je točno po meri prikrivanju resničnih vprašanj demokracije. Vrhunec diplomacije je dosežen takrat, ko se predstavi politično idejo v dobro ljudstva, v resnici pa gre za iskanje koristi zase, za politično stranko in včasih tudi za političnega liderja. Večinski volilni sistem, za katerega se zavzema SDS oz. Janša je videti enako kot zavzemanje za prevlado ene politične skupine, pardon, za prevlado enega politika.

V prejšnjih poskusih prevlade je bilo za spoznanje drugače; šlo je za interese začetnega lastninjenja, Drnovškov interes je bila proračunska učinkovitost, ker so bila pogajanja s partnerji v velikih koalicijah v slovenski državi vedno naporna. V Janševem primeru gre na vse ali nič, gre za poskus posameznika, ki izgublja tla pod nogami, idejo večinskega volilnega sistema pa predstavlja tako, kot da mu gre le za interes ljudstva.

Uspeh večinske ideje bi od majhnih političnih strank terjal, da bi se odpovedale svojim političnim programom tako, da bi odstopile prostor velikim strankam. Majhne stranke z obrobja dogajanja so največkrat uspešno dokazale, da je govorjenje o demokraciji proporcionalne zastopanosti bolj kakor kaj drugega – strah pred izgubo lastne politične baze, v nadaljevanju politične potence in končno družbene moči.

Politično okuženi posamezniki so kot naročeni, da se na njihovih hrbtih lomi jeza ljudstva. Če se bo obdržala slovenska politična naravnanost, bo kmalu takšnih posameznikov za celo garnizijo in bo vedno kakšen, ki se ne bo želel prostovoljno umakniti, in kot takšen pripraven za dežurnega krivca. Glede na kvantiteto teh, je iz starega slovenskega reka, da iste sorte ptiči skupaj letajo, mogoče sklepati, da so naši politiki vsi iz istega testa, le mnogim še ni dokazana korupcija, goljufanje ali kakšno drugačno škodovanje volilnemu telesu.

Volilni sistem v ožjem pomenu besede predstavlja le sistem transformacije volilnih glasov v predstavniške sedeže, torej le sistem razdelitve mandatov. Število sedežev oz. volilni rezultat pa pomeni tudi višino financiranja političnih strank. Vse se končno sklene pri denarju, ki v svojem bistvu tudi daje moč in oblast nad neizvoljenimi in ljudstvom.

Predsednik Pahor je po več tednov trajajočih ločenih delovnih pogovorih in izmenjavi pisnih stališč s predsednicama in predsedniki parlamentarnih strank sklenil, da konec meseca skliče srečanje. Potrjeno je, da se ga bodo vsi tudi udeležili. Sprememba volilnega sistema sicer ni prednostna za izhod iz krize, a je bilo v pogovorih doseženo soglasje, da se na novembrskem sestanku ugotovi, ali je mogoče doseči zahtevano dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev za tako dopolnitev obstoječega proporcionalnega sistema, da bodo, kot določa Ustavni zakon, imeli »volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«. (Sporočilo Urada predsednika za javnost)

Več podobnih poizkusov v preteklosti ni imelo potrebne podpore. Sogovorniki pa so tokrat večinoma ocenili, da je zlasti v času okrepljenega nezaupanja v politične institucije večja vloga volivca pri izbiri članov parlamenta potrebna in koristna. Kakršen volilni sistem bomo že imeli, naslednje volitve obetajo nove-stare programe in nekaj novih vljudnih obljub na temelju starih, še neizpolnjenih. Zakone itak pišejo zunanji izvajalci, tako ni zelo pomembno, kdo bo sedel na poslanski sedež. Še vedno bo pomembna moč, izhajajoča iz volilne večine in diplomatskega parlamentiranja.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |