in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Podjetništvo zame, zate in za našo skupnost

Zapisano pod: Socialno podjetništvo Tagi: , , , — pohajalka ob 19:08, 16.08.2013

Brez dela ni jela! Tako trdijo starejši od mene in upam, da res več vedo od mene. Zato jim verjamem. Baby boom generacija je pred izzivom: priznati in sprijazniti se mora, živeli so-smo na kredo, računa pa ne morejo-moremo plačati … zato bo, tudi zaradi recesije, treba delati še daleč v penzijo. Če bo dnevna politika dovolj modro to zaznala, bo prilagodila penzijsko, davčno in dohodninsko zakonodajo dnevnim generacijskim problemom.

Če pa se država ne bo odzvala ob pravem času in s pravo idejo, se bo delalo in služilo na črno. Slovenci smo znani po iznajdljivosti, po sposobnosti preživetja. Vračanje kreditev namreč ni le problem na ravni države, enake težave imajo tudi mnogi državljani s svojimi osebnimi krediti. Če človek izgubi zaposlitev nekaj let pred upokojitvijo, mu zmanjka realnih možnosti, da bi se na upokojitev pripravil, odplačal dolgove in poskrbel za ustrezne bivanjske pogoje. Če mu država prizna nizko pokojnino, ki je po novem (65 odstotkov od odmerne osnove) tako nizka, da ne zadošča za ‘drek štukat’, kje so šele položnice … pa morda nekoč še oskrba v domu ostarelih, potlej se je treba znajti.

Socialna kohezija je ideal socialne države, enim bolj dostopna kot drugim, pa vendar se deklariramo za socialno državo po ustavi. Nastajajo nove marginalne družbene skupine, ki jim je dostikrat skupno to, da so se posamezniki zapufali, ostali brez plače in ne morejo vrniti dolgov, četudi bi jih hoteli. Vsem nam postaja jasno, da brez dela in delovnih mest pač ne bo šlo – ne ven iz krize, ne ven iz dolgov – le še globlje bomo celotna družba potonili. Gre za ‘manjšino’, ki znaša cca 90 odstotkov celotne slovenske populacije.

Žalostno je spoznanje ob branju dnevnih novic, da se dobra podjetja še kar razkrajajo pred našimi očmi, da dobri podjetniki (začasno) ustavljajo širitev svojih proizvodenj. Država ni več zmožna preprečiti velike zaposlovalne vrzeli, ki jo je tako ali drugače sama povzročila, ideje za ‘proizvodnjo’ delovnih mest, s katerimi bi zapolnila zaposlovalno vrzel, nima pač nobene. V trenutni situaciji se ni mogoče zanašati niti na tuje investitorje.

Ne zaležejo demonstracije, niti upori, kaj šele razna posvetovanja, komisije in sveti, strategije in ukrepi – treba bo prijeti bika za roge in rešiti zaposlitvene potrebe. Možnosti obstajajo, lahko se ogledamo v svetu, kako se učinkovito rešuje družbene probleme, saj nit treba, da smo tako neznansko inovativni, da bi morali vse izumljati sami. Ali pa tudi, zakaj pač ne, le medtem se lotimo nečesa takšnega, kar je zunaj naše države v redu in deluje.

Možnost, ki ostane tistim devetdesetim odstotkom državljanov, pa ne le 90-tim odstotkom baby boom generacije, je aktiviranje lastnih potencialov kompletne delovno aktivne in upokojene populacije. To je mogoče s podjetniškim prebujenjem Slovenije, pa naj bo to na področju socialnega podjetništva, kreativnih panog, družinskih podjetij ali visokih tehnologij in znanstvenega raziskovanja.

Socialno podjetništvo naj bi bilo tisto, ki v svojem poslanstvu in načelih doprinaša družbenemu blagostanju, ima velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje in ga odlikuje odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja pa nikakor ne smejo biti razumljena kot podaljšek socialne politike države, ali še več, da bi namesto države izvajala naloge ’socialne države’.

Že od marca 2011 imamo Zakon o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od 1. januarja 2012. Imamo tudi Svet za socialno podjetništvo, ki je končno sproduciral s svojimi deležniki na ministrstvih Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016; minulega julija jo je obravnavala in sprejela tudi Vlada.

Čeprav mnogokrat pričakujemo težavno, zateženo in komplicirano branje kadar gre za zakonske akte, pa bi mogoče kdo za poletno ali počitniško branje vzel v roke nekaj malega ’socialnega podjetništva’, morda najde v čtivu rešitev za svoje finančne težave. Tako je pač, da se mora najprej vsak zase pobrigati, država se pač ne bo.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |