in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Kazalniki dobrega življenja

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , , , — pohajalka ob 07:10, 2.10.2018

Kazalniki dobrega življenja v ljubljanski občini po 12 letih Jankovićeve vladavine v najlepšem mestu se gibljejo od močno zgoraj do močno spodaj. Vsi kazalniki pa se seveda nanašajo na keš, dostopnost do keša in premoženja, do dela, stanja zdravja, o dostopnosti do zdravja pa pač nič v tem kontekstu.
Po številu prebivalcev je Ljubljana največja občina, po povprečni plači pa druga.
Po brezposelnosti so Ljubljančani na 156. mestu. 83 % Ljubljančanov dela v Ljubljani, kar je precej pri vrhu v slovenskem povprečju.
S povprečno plačo si Ljubljančan v Ljubljani lahko kupi le 0,54 m2 stanovanja (le še v šestih občinah je podobno). Povprečna uporabna površina stanovanja v Ljubljani je 68,4 m2, kar je v Sloveniji zelo malo glede na druge občine.
Ljubljana še vedno sodi med najbolj zapufane občine.

Kazalniki, več ali manj selektivno izbrani za delovno aktivno ljubljansko prebivalstvo, 12 izbranih:

Povprečna starost Ljubljančanov je 42, 5 let (64. mesto med slovenskimi občinami).
35,8 % Ljubljančanov je bolj izobraženih, z višjo in visoko izobrazbo (2. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna uporabna površina stanovanja je 68,4 m2 (203. mesto med slovenskimi občinami).
Delež naseljenih stanovanj brez kpl osnovne infrastrukture znaša 2,3 % (12. mesto med slovenskimi občinami).
Število osebnih avtomobilov na 100 prebivalcev znaša 52.057 (179. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna cena stanovanjske površine je 2.226 € (2. mesto med slovenskimi občinami).
Dostopnost stanovanj, 0,54 m2 stanovanja se dobi za povprečno ljubljansko plačo (206. mesto med slovenskimi občinami).
Povprečna plača je 1.208,19 € (2. mesto med slovenskimi občinami).
Stopnja registrirane brezposelnosti znaša 8,7 (156. mesto med slovenskimi občinami).
Prihodki gospodarskih družb na prebivalca so 124.532, 90 (5. mesto med slovenskimi občinami).
P rejemniki zdravil zaradi duševnih motenj 14,58 (70. mesto med slovenskimi občinami)
prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni 4,6 (47. mesto med slovenskimi občinami)

Če bi … če bi čebula če ne imela, bi bila bula in prav to bi se zgodilo s kazalniki, ko bi merili po litrih mleka in kilah kruha iz ene penzije. Ali pa iz ene denarne socialne pomoči. Ali pa v zadnjem obdobju še posebej pereča problematika, kako si naj starostnik zagotovi plačilo oskrbe v domu ostarelih in nemočnih, s penzijo, ki doseže tretjino položnice!

Kako je mogoče, da nevladniki po upokojenskih društvih ne dajo na svetlo deležev, primerjav, dostopnosti in podobnikih kazalnikov posebej za starejše? Kje se skrivajo nevladne organizacije po Sloveniji, saj jih je nekaj tisoč? Kdo meri deleže dobrega življenja za ranljive skupine prebivalcev Slovenije?

Nevladne organizacije so tiste organizacije v Sloveniji, ki naj naredijo tisto, kar država ali lokalna skupnost ne naredi, pa bi morala. So tudi tiste, ki so kompetentne, da državo opozarjajo na nedelo, na pomanjkljivosti in druge felerje, ki državljanu ali meščanu ne omogoča pogojev za dostojno delo in dostojno ter varno starost. Dobro življenje … heh!

  • Share/Bookmark

Bistvo je svoboda

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 07:56, 30.04.2013

Dolgovi, majhna produktivnost, premočni sindikati, velike industrijske subvencije, visoki davki, izseljevanje najboljših kadrov in nizka raven naložb – zelo znano in domače se bere! Enako je bilo leta 1979 v Združenem kraljestvu, ko je postala premierka Margaret Thatcher. Že po njenem prvem ministrovanju je Velika Britanija postala najboljše gospodarstvo v Evropi.

Thatcherijanska rešitev za Slovenijo je v prostem trgu, vlogo in moč države je treba zmanjšati, oslabiti je treba sindikate, ki naj delavce le predstavljajo in člane ne silijo k slepi poslušnosti. Javnemu oz. državnemu sektorju je treba odvzeti pobude ter spodbuditi ljudi, da bodo delali skladno z najboljšimi interesi naroda, ‘nacionalni interes’ ni dober motiv, čeprav je toliko slišati o njem pri nas.

Bistvo thacherijanskega recepta je v svobodi, to pomeni, da morajo biti ljudje pri doseganju lastnega uspeha svobodni ne glede na to, iz kakšnih razmer izhajajo. To pomeni manj državnega vmešavanja in nižje davke. Prizadevanje za nižje davke daje spodbude ustvarjalnosti in udejanjanju talentov.

Vsem nedavnim kritikam navkljub je Margaret Thatcher v bistvu spoštovala človeško dostojanstvo in demokracijo. Dobro se je zavedala, da je ob težkih odločitvah, ki so potrebne, da država znova najde pravo pot, nujno ohraniti sočutje. Bila je pokroviteljica dobrodelne organizacije za begunce, ki je večino dela opravljala v Bosni.

Neomajna vera Margaret Thatcher v svobodo je sledila ideji, da mora imeti vsak posameznik priložnost za delo, naložbe, varčevanje in razvoj, brez pretiranega vmešavanja prenapihnjene vlade in njene birokracije. Zagovornica prostega trga in svobode v državah vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze ter zagrizena nasprotnica monopolov, koruptivnih interesov in nepotizma je postala zato, ker je želela prenesti na ljudi moč in vodstvo.

Učila se je pri Abrahamu Lincolnu, njegov citat je nosila s seboj na zgubanem listu papirja v svoji torbici: “Z oslabitvijo močnih ne moreš okrepiti šibkih. Ne moreš doseči blaginje, ne da bi spodbujal varčnost. Z obremenitvijo tistih, ki denar dajejo, ne moreš pomagati tistim, ki ga služijo.”

Britanska premierka je odrasla v skromni družini, ki se je preživljala s špecerijsko trgovino, družina je bivala nad špecerijo. Njen značaj so oblikovale vrednote, povezane s trdim delom: skromnost, poštenost, uslužnost do lokalne skupnosti, domoljubje, dobrodelnost in dobra izobrazba. “Cenim svobodo” je bil moto, ki ga je prevzela ob vstopu v lordsko zbornico, potem ko je bila povzdignjena v baronico.

O mrtvih vse dobro! – tega duha se je držal Keith Miles v gostujočem komentarju v današnjih Financah, katerega zelo skrajšani povzetek je zgoraj.

Ni se težko v naših kriznih časih strinjati s pokojno britansko premierko, res bi bilo dobro za Slovenijo malček njenega navdiha, da se ‘potegnemo’ ven iz govna. Veriga državljanov je nesporno močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen – posamezni državljan. Naloga države je ustvarjati človeka vredne pogoje za vse državljane, pošteno in zavzeto, kot se pričakuje od vsakega posameznega državljana na delovnem mestu (če ga seveda ima).

Znova in spet smo pri delu. Pa pri svobodi. Dobra iztočnica za še vedno aktualno praznovanje prvomajskih praznikov, za kontemplacijo ob zretju v plamene kresov, ki bodo tudi letos zagoreli po Sloveniji na predvečer praznika dela.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |