in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Dodatna moč iz jeze

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 16:24, 17.11.2013

Čustvom običajno pripisujemo določene ‘vrednosti’ – ljubezen je primer pozitivnega in prijetnega čustva, jeza je primer negativnega in neprijetnega čustva. S čustvi pa imamo opraviti vse življenje, enkrat nas določeno čustvo obvladuje, drugikrat ga uspešno nadzorujemo.

Malokrat pa pomislimo, da je s čustvi tako, kot z vsem, kar nam prinese življenje: ne ena ne druga skrajnost ni v redu, niti znotraj enega čustva, niti v pretirani čustvenosti na sploh. Glede čustva jeze razumemo, da ‘ni dobra’ in jo je treba zatirati, pri čustvu ljubezni pa to ni tako samoumevno, a obvladovanje je potrebno tudi pri pozitivnih čustvih, saj na primer od preveč ljubezni pravijo, da lahko ’srce poči’.

Dodatno moč ljudje najdemo v sebi ob doživljanju jeze. Ko smo ‘nakuhani’ laže dosegamo cilje, smo bolj prepričani vase in v svoje moči. Če je ogrožen občutek lastne vrednosti, ko človek oceni, da je sposoben ubraniti svojo vrednoto, se pojavi jeza in stresno dogajanje se odrazi tudi na telesni ravni.

Kri gre v glavo in roke, obraz pordeči, zenici se razširita, adrenalin buta, jeza nas napolni z energijo – po občutenju jeze se laže postavimo zase in postavimo meje. Velika energija nas lahko zapelje v zlorabo moči, ki nam jo da jeza in gremo v agresijo, žalimo in prizadenemo nekoga.

Ko gre kri v noge, obraz pobledi, sledi pobeg, prevladal je strah, kot pri jezi pa gre obakrat za stresno situacijo in obakrat gre tudi za veliko čustveno razburjenje. Obakrat prepoznamo, da je nekaj pomembnega ogroženo in po oceni lastnih sposobnosti se odločimo za nadaljnje korake.

Ko čustva uporabljamo in upravljamo na pravi način, do prave mere, ob pravem času in zaradi pravega razloga in do pravega človeka, jih uporabljamo premišljeno. Tako nam lastna čustva zagotavljajo dobre osebne odnose, uspeh pri poslovnih pogajanjih ali v okviru družbenih skupin. Izrazov jeze demonstrantov ne gre vedno jemati kot grožnjo sistemu, ampak kot znak zdrave demokracije.

Jezo začutimo takrat, ko nam naše subjektivne zaznave sporočijo, da neka situacija ali posameznikovo ravnanje niso v skladu z našimi normativi ali zahtevami. Takrat lahko jezno eksplodiramo in ravnamo v hipnem afektu, kar pa ima lahko zelo nevarne posledice.

Občutenje jeze nam pomaga slediti lastnim ciljem in na daljši rok pomaga k bolj srečnemu in zdravemu življenju – ko spoznamo, kdaj, kje, zakaj in kako se lahko razjezimo, ko se naučimo jezo uporabljati na strateški način. Filozofi imajo jezo za čustveni odziv na izzivanje. Seveda je lahko jeza uničujoče čustvo, sploh če pomislimo, kaj lahko jeza povzroči v prometu ali med družbenimi nemiri.

Izsledki raziskav kažejo, da je jeza po naravi čustvo, ki daje energijo za ukrepanje. Občutek jeze ljudi spodbuja, da iščejo nagrade. Če so zaželena nagrada boljše razmere za delo ali širše družbene spremembe, ima jeza pri uresničevanju teh ciljev lahko pomembno vlogo. Mahatma Gandhi in njegov pasivni odpor sta lep primer obvladane jeze, izjemni voditelj Nelson Mandela pa je s svojo jezo preoblikoval cele narode – oba sta jezo usmerjala tako, da je zdravila in ne uničevala.

N. Tausch z britanske univerze St. Andrevs pravi, da je jeza zelo pomembna za spodbujanje podpore družbenim gibanjem. V raziskavah je s sodelavci ugotovila pozitivno vlogo jeze, ko je le-ta ljudi spodbudila k mirnim demonstracijam, za katere so upali, da bodo prepričale nasprotnike k popravi družbenih krivic. V političnih dogajanjih jeza pomeni, da se posamezniki še vedno čutijo povezane s političnim sistemom in da še vedno menijo, da jih ta do neke mere zastopa.

Obstajajo dokazi, da imajo politični in poslovni voditelji, ki se razjezijo, pogosto večji ugled – ampak samo, če so moški. Tako moški kot ženske manj spoštujejo jezne ženske kot jezne moške. Ženske čustvene odzive ljudje po navadi pripišejo ‘ženskemu značaju’, jeznoritki, za moške čustvene odzive pa običajno menijo, da se le upravičeno odzivajo na zunanje okoliščine.

Raziskave tudi potrjujejo dejstvo, da lahko jezni pogajalci dosežejo boljši rezultat za svojo stran. Razsodna uporaba jeze skratka koristi na delovnem mestu in v širšem družbenem okolju.

Že Aristotel je spoznal, da obvladovanje jeze ni preprosto. Vendar le obvladovanje svoje jeze še ni dovolj – naučiti se moramo pravilnega odzivanja na jezo drugih. Če z odzivom jezo še povečamo ali pa se zanjo celo ne zmenimo, so lahko posledice resne. Takšne imamo izkušnje v osebnem življenju, v političnih dogajanjih pa so lahko rezultati katastrofalni.

V primeru, ko se cilj jeze, ki jo izraža politična skupina, ne odzove s spremembo, skupino odvrne od tega cilja (recimo vlade) in se odloči za zunajsistemske oblike politične dejavnosti. Bolj prav je jezo jemati kot spodbudo za vedenje, ki je pozitivno in plodno v družbenih odnosih. Osnovna funkcija jeze je, da da dodatno moč za zaščito pomembne vrednote in smo jo pripravljeni braniti.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |