in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Pes in Evropejec

Zapisano pod: Ljudje, Narava Tagi: , , — pohajalka ob 14:49, 4.12.2013

Pes in Evropejec sta bila najboljši par že pred davnimi … davnimi leti, tisočletji pravzaprav. Najprej so bili udomačeni psi, kmalu za njimi pa še ovce. Morda je ovčarski pes – pastir z ovcami najstarejša kombinacija sodelovanja udomačenih živali.

Pričetek udomačevanja je prvi pomemben mejnik v zgodovini kmetijstva, ki ga imenujemo neolitska revolucija; ime nakazuje, da se je zgodila v neolitiku, v grobem 10 do 12 tisoč let pred našim štetjem. Do pred kratkim smo verjeli, da so človekovega najboljšega prijatelja v pradavnini udomačili na Bližnjem vzhodu ali v Aziji, pred 14.000 ali 15.000 leti.

V procesu udomačitve postane žival navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pogosto na račun nesposobnosti samostojnega preživetja v naravi. Nadzorovana gojitev in izkoriščanje živali je bilo eno ključnih človekovih odkritij. Pes se je od udomačitve naprej razširil po vsem svetu in postal človekov spremljevalec v večini starih in sedanjih kultur.

Po najnovejši finski znanstveni študiji se je preobrazba pravolka oziroma prapsa v človeku zvesto in bolj ali manj krotko žival zgodila v Evropi že pred približno 32.000 leti. Za ta pomembni korak je zaslužen takratni evropski lovec in nabiralec.

V mitologijah je pes simbolno povezan s smrtjo, peklom, podzemnim svetom in nevidnimi kraljestvi. Prva mitska funkcija psa, ki je na splošno potrjena, je funkcija psihopompa, človekovega vodnika v temi smrti, potem ko je bil njegov družabnik v svetlobi dneva.

Ker je pes sesalec, se mu obeta, da bo s spreminjanjem podnebja postajal vedno manjši. Tako so ugotovili ameriški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s povezavo med podnebjem in velikostjo živali. Globalno segrevanje utegne privesti do orjaških plazilcev, sesalci pa se bodo manjšali. Fosili potrjujejo tezo stroke. Po ohranjenih fosilnih dokazih je mogoče sklepati, da se je vse to že (večkrat?) v zgodovini planeta Zemlja zgodilo.

15 ali 32 tisoč let pred nami … številke so mrtve in tako oddaljena je ta zgodovina, da smo gotovo že pozabili, kako je šlo z udomačitvijo pasjega bitja. Ali pa tudi ne, ker spet drugi znanstveniki že dokazujejo genetski spomin, zapisan v DNK, kar je bilo še ne dolgo nazaj domislica, ki je spregovorjena naglas sprožila asociacije na znanstveno fantastiko in prešerne nasmehe.

Če drži, da smo Evropejci udomačevali in še veliko več doprinesli k razvoju človeštva v Evropi, je naša civilizacija že skoraj zrela za ‘odstrel’ oz. izumrtje.

  • Share/Bookmark

Dober posel ali visoki stroški

Zapisano pod: Domovina, Ljudje Tagi: , , , , — pohajalka ob 08:55, 12.11.2013

Bolezni naše vsakdanje – rak, demenca, srčno-žilne bolezni, to je to. Katere največ stanejo in koga? Stara dama Evropa se je lotila obsežne raziskave o vplivu bolezni raka na evropsko ekonomijo; pokazalo se je, da je rak za unijo veliko finančno breme. Podatke je posredovalo vseh 27 članic unije za leto 2009 in rezultat: 126 milijard evrov suma sumarum. Tolikšen je letni strošek ene bolezni za Evropo.

Za zdravila, bolnišnično zdravljenje iz zdravstvenega varstva gre približno dve petini, za bolniško odsotnost in strošek izpada produktivnosti še naslednji dve petini, ena petina pa gre iz družinskih stroškov, vezan na oskrbo bolnika z rakom. Pri nas v Sloveniji vsako leto zboli za rakom približno deset tisoč ljudi, kar znese na slovensko glavo cca 78 evrov(surs).

Več kot za rakave bolnike se v Evropi porabi za demenco in bolezni srca in ožilja, kamor se prištevajo še visok krvni tlak in možganska kap. Demenca je draga zaradi dolgotrajnosti narave bolezni, ki pomeni tudi dolgotrajno oskrbo, ker se starostna meja umrljivosti viša proti stotki. Stroški za bolezni srca in ožilja sledijo stroškom za demenco, gre pa za kvantiteto, naša srca in krvna obtočila niso iz najboljšega materiala ali pa slabo skrbimo za svoje telo, ker je število zbolelih veliko.

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan.

Čezmerna telesna teža je pogosto znak, da je s presnovo nekaj narobe. Motnje v presnovi so lahko osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, motnje v presnovi krvnih maščob. Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja.

Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. 58 % odraslih Slovencev je pretežkih, 18 % pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot 100.000 sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki.

Glede na trende zaposlenosti v uniji, ko se pričakuje, da bo imel že v bližnji v prihodnosti plačano delo le vsak peti delazmožen in delaželjen Evropejec ali Evropejka, bo zdravljenje dolgotrajnih bolezni postalo manj dolgotrajno, in zdravljenje dragih bolezni cenejše, ker – ne bo dovolj denarja za vse ljudi in za vse bolezni. Zdravi pa zato ne bomo nič bolj, prej manj, zaradi slabše prehrane, slabših življenjskih pogojev in izkoriščevalskega odnosa delodajalcev.

V vsakem primeru pa so dolgotrajne in drage bolezni sekira v medu za farmacijo. Ne glede na številke, v deležu je smetana dobičkonosti namazana na farmacevtskem kruhu in to v več nanosih. V pospeševanju prodaje farmacevtskih izdelkov sodelujejo tudi države in politiki in navsezadnje bolniki sami, ki v upanju na svojo ozdravitev toliko da še svojega dohtarja ne požrejo. Zdravje je največja vrednota, ampak bolnim bolj kot zdravim.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |