in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Deviško razmnoževanje

Zapisano pod: Ljudje, Narava, Satira Tagi: , , — pohajalka ob 17:25, 31.12.2015

Device, morda celo devičniki so med nami in rojevajo. Ja, ni bila devica Marija prva devica, ki je na najvišjem duhovnem nivoju razmnožila dedni material, božjega sina je rodila zgolj s posredovanjem božje besede. In potem je beseda meso postala s statusom druge božje osebe. Ob današnjih spoznanjih in zahtevah po štancanjih otrok bi se lahko že vprašali, ali je rodila božjega klona, je bil dedni material polovičen in samo božji, ali je bil od obeh, božji in človeški, Marijin. Že ta prvi del je takšne vsebine, da povprečen človek, ki vse ve in zna, vehementno zamahne z roko, češ, ne boste mene vi … vi, vi!

Štorija brezmadežnega spočetja brez spolnega odnosa je dobila veliko in močnega purfla še tako, da je Marija po rojstvu božjega sina postala čisto običajna človeška žena in mati, verjetno celo poročena s pisanim očetom svojega prvega deteca. Ali jo je Jožef ’spoznal’ v svetopisemskem pomenu besede pred ali po poroki (če je ta bila), ni jasno zapisano nikjer v svetih spisih. Kakorkoli, klasično človeško je v nadaljevanju Jožefu rojevala otroke, z njegovim in svojim dednim materialom.

Na kratko je šlo za brezmadežno spočetje, rojstvo tujezemnega bitja v štali in od takrat se ta zgodba ni več zgodila nobeni drugi človeški samici, ženski torej.

Dandanašnji to počnejo druge samice, živeče med nami na istem planetu. Ena teh je recimo listna uš. Listne uši so živorodne, večino leta se razmnožujejo partenogenetsko. Samica lahko izleže kar po nekaj ličink vsak dan. Takšno nespolno razmnoževanje pomeni razvoj zarodka iz jajčne celice brez oploditve. Potem pa listna uš ‘prešalta’ svoje potomstvo iz partenogetskih na spolne generacije.

Partenogeneza je iz grščine – devica in stvaritev – t.i. jalorodnost in je le ena od vrst nespolnega razmnoževanja. Bistvo partenogeneze je od nič oploditve nastal zarodek iz ženske jajčne celice. Uradno pri sesalcih (tudi človeku) ni beleženega primera partenogeneze. Ali pač?

Čebelarji so radovedni, zanima jih vse tole o nespolnem razmnoževanju. Radovedni so tudi taki, ki čebelarijo že leta, in taki, ki čebelarijo že desetletja. Postali so čebelarji praktiki in si iz različnih vzrokov niso privoščili ob praksi ali prej še teorije, da bi pogledali kaj v knjige – če jih že vznemirjajo nepojasnjene nespolno razmnoževalne zadeve pri čebelah.

Veliko začudenje jim povzročajo čebele trotovke, kako lahko nastane bitje iz ‘nič’, ’samo’ iz jajčeca. Trotovke postanejo nekatere čebele delavke znotraj posamezne čebelje družine, ki je izgubila matico. Matice ni več, v satju pa med zalego ni nobenega jajčeca ali dovolj mlade ličinke, iz katerih bi čebele delavke lahko v sili vzredile novo mlado matico. Nekaterim čebelam delavkam se razvijejo prej zakrneli jajčniki in hite zalegat jajčeca. Čebelarji se čudijo, kako lahko nastane novo življenje, če ni oploditve, v prepričanju, da to ni mogoče.

Iz jajčec, ki so jih zalegle čebele trotovke, se seveda razvijejo ličinke, a iz teh ličink se izlegajo le troti, pa še ti so bolj tako-tako, so sicer spolno razviti samci, poskušajo se pariti, a so bolj nedonošeni, bi rekli po človeško. Rinejo se zraven, opravijo pa malo, ker imajo malo semenčic, v bistvu delajo škodo, če jim že uspe v tekmi močnejših tekmecev sploh priti zraven.

Čebelarji vedo, da čebele trotovke ne gredo na praho, nič ne seksajo, imajo jajčeca in jih zalegajo, niso pa oplojena. Čebelarji vedo, da se iz oplojenih jajčec v matici razvije čebela delavka ali nova mlada matica. Morda vedo tudi to, da se troti razvijejo iz neoplojenih jajčec. Kako in zakaj se to zgodi, pa čebelarju praktiku ni mar.

Se pa isti čebelar čudi, kako lahko nastane novo življenje iz neoplojenega jajčeca, ki ga je izlegla trotovka, nekdanja čebela delavka. Verjame, da tako izleženi osebki niso nič prida in da je le vprašanje časa, ko bo cela čebelja družina propadla. Ne verjame, da gre za enako nespolno leženje jajčeca, ko oprašena matica zaleže neoplojeno jajčece, iz katerega se bo seveda izlegel trot. Če je veliko trotovine na račun delavske zalege, bo rekel, da je matica zanič in jo bo zamenjal, ker je ’slabo oprašena’. Ker … ker je matica pač bila oprašena, zato so (vsa) njena jajčeca oplojena, tako verjame ta čebelar.

V bistvu gre za neznanje in nevednost glede notranjih organov matice. Matica ima vseživljenjsko zalogo neoplojenih jajčec in praviloma do vrha napolnjen semenski mošnjiček, ločen od jajčec, v katerem je shranjena vseživljenjska zaloga spermijev. V bistvu gre za dve ločeni malhi. Spermiji ostanejo v matici živi, dokler je živa matica.

Jajčeca se med zaleganjem posamično spuščajo po jajcevodnih cevkah, po nekaterih virih celo do 3000 na dan. Medtem ko se jajčece spušča, matica oceni velikost satne celice, v katero bo zalegla jajčece: če je celica večja, trotovska, bo jajčece zdrselo v satno celico brez oploditve. Če je satna celica manjša, matica zazna, da gre za delavsko celico, sprostila bo semensko mošnjico in vse do tedaj neoplojeno jajčece se bo na poti po jajčni cevki oplodilo. Iz oplojenega jajčeca se bo razvila čebela delavka.

Čebele trotovke imajo mošnjico za trotovsko spermo, a ker niso nikdar odletele na praho, so neoplojene, v mošnjici ni nikoli spermijev in trotovke nikoli ne postanejo prave čebelje spolno razvite samice. Lahko pa matica postane trotava, ko ji zmanjka spermijev v mošnjici. Tako matico čebele nemudoma preležejo.

Čebele trotovke so najčistejše device potemtakem, ki uspešno spravljajo na svet prava jajčeca. Delajo enako kot matica, dokler lahko. Tudi listne ušice delajo kakor jim paše, malo nespolno, malo spolno in spet nespolno … Podobno kot listne ušice tudi devica Marija ni ostala vse življenje deviška, postala je prava baba.

Takšna razmišljanja napeljujejo na misel, da vsega ne vemo in da nas ima narava dostikrat za norca. Pa se tudi človek trudi na vso moč, da bi ‘nategnil’ naravo in se nespolno razmnoževal, seksal pa samo za užitek, s komer si že bodi po spolu.

  • Share/Bookmark

Vedeževanje za domovino v letu 2014

Zapisano pod: Satira Tagi: — pohajalka ob 18:03, 29.12.2013

Slovenija bo leta 2014 še vedno samostojna, neodvisna in enotna država štirih petin Slovencev in petine drugih narodov. Tudi naslednje leto bomo še v skupnosti z Evropsko unijo. Gospodarstvo še ne bo okrevalo, ker njegovega zagona ne bo nihče zares zaganjal, množica podjetnikov pa bo čakala na razpise, iskala tuje trge in poceni delovno silo. Še vedno bomo izjemno solidarni, dobrotniški, dobrodelni in podobnih ravnanj za dvig lastne bedne samopodobe.

Starostna struktura državljanov bo še vedno na strani starejših, trend bo naraščal še vsaj dve desetletji. Toliko časa je potrebnega za preobrazbo otrok v odrasle volivce in za pozabljenje stresnih časov, v katerih so le-ti bili izdelovani. Javni prevozniki si bodo začasno opomogli zaradi na silo spremenjenih prevoznih navad upokojencev. Razlog bo do konca neznan, ker upokojenci pač ne bodo priznali, da so tako revni, da nimajo za bencin, ker so še letos doplačevali bencinu za svoje otroke in vnuke.

Starci se bodo iz domov ostarelih vrnili v svoje prejšnje domove in bodo iz majhnih preužitkarskih sobic grdo gledali po dveh generacijah potomstva, ki so jim zakuhali neljubo sceno. Njihovi otroci se bodo pred njimi umikali na podeželje v dnino, tabrh, sezonska kmečka opravila, da se bodo vsaj najedli, otroci bodo pokasirali domače zadolžitve in bodo manj hodili v šole. Vrtci se bodo prestrukturirali in dokapitalizirali v počitniške rezidence za parlamentarne in božično-novoletne politične počitnice.

Strici in tete iz ozadja bodo izgubili politično moč, ker jih varovanci in varovanke ne bodo več potrebovali, saj se bodo osamosvojili tudi uradno in neuradno; nepremičninskemu davku se bodo izognili tako, da bodo odpirali firme na svojih domačih naslovih in nanje prelili gospodinjske in premoženjske stroške. Ljudje pač moramo delati in večina mora zaslužiti zase, za svojo družino, za šefa in šefovega šefa in lastnika firme in njihove družine.

Ministri slovenske vlade bodo še pred dogovorom o popravljeni koalicijski pogodbi soglasno izglasovali za čas trajanja ministrovanja odpoved članstvu politične stranke, katerih člani so sicer, oz. bodo njihove članske dolžnosti zamrznjene. Soglasje bo doseženo zaradi osipa primernih ministrskih kandidatov za izpraznjena delovna mesta. Neuradno pa zato, da se bodo sploh še lahko uskladili.

Novih davkov leta 2014 še ne bo, ker bo ljudstvu počil film, pa čeprav nepremičninski zakon še ne bo stopil v veljavo. Uradniki delajo tako, kot da bo, ljudstvo pa tudi. Ob odhodu Janše v zapor se bodo zbrale velikanske ljudske množice v njegovo podporo, skupaj s traktorji in avtobusi. Vse dogajanje bo imelo nekaj opraviti z denarjem, ampak porekla in njegovega toka ne bo mogoče pojasniti. Bodo pa pojasnjeni premiki za naprej in nazaj.

Vlada bo objavila, da spet zmanjkuje denarja in bo zato ukinila javno zdravstvo, javno šolstvo in ukinila plačevanje prispevkov za duhovnike večinskih verskih skupnosti. Tik pred izbruhom največjih slovenskih demonstracij oz. protestov kdaj koli, bodo vsi nastopajoči mirno zapustili dogodek in šli domov gledat televizijo. Naslednji dan bo vlada objavila, da je finančnemu ministru uspelo dobiti nov kredit in to pod zelo ugodnimi pogoji, saj bo njegovo odplačevanje odloženo najmanj za tri generacije, skupaj z glavnico in obrestmi vred.

Janković se bo odmrznil, zahteval kongres in zmagal. Prav njegova zmaga pa bo znova pognala velike množice ljudi na cesto. Z Bratuškovo bosta sklenila nov dogovor o nenapadanju in neovajanju. Ljudstvo bo v Ljubljani zadovoljno plačevalo letošnjo podaljšano uro parkiranja in še eno za povrh iz leta 2014.

Ministrskih resorjev bo v novi koalicijski pogodbi polovico manj. Tudi število poslancev bodo s kriznim zakonom prepolovili, državni svet bo ukinjen, prav tako pa tudi vse razvojne agencije, LASi in javne svetovalne službe. Nadomestili jih bodo preprosti in jasni eu-dekreti s priloženimi obrazci, ki si jih bo lahko vsak sam sprintal.

Pokojnine bodo znižane po mesecih: meseci s črko r za en odstotek (zaradi višjih stroškov kurjave), meseci brez črke r pa za dvajset odstotkov (ker vsi penzionisti po zemlji rijejo in pridelujejo solato). Plače bodo višje za pol odstotka, a le v javnem sektorju, zaradi izplačila nadur za leta veljavnosti varčevalnega zakona. Zaradi zamude pri sklenitvi teh socialnih paktov bodo znižanja poračunana za dvajset let za nazaj, zvišanja pa bodo reprogramirana do leta 2114.

Pri denarju (če ga ni) se pa itak vse neha, tudi vedeževanje.

Aja, še za Erjavca povem: povabljen bo v peto politično stranko …

  • Share/Bookmark

Kritiziranje, protestiranje, saniranje

Zapisano pod: Domovina, Satira Tagi: , , , , , — pohajalka ob 15:26, 13.12.2013

Malo protestirati, malo kritizirati, največ pa sanirati in dokapitalizirati, to je sodoben pristop reševanja družbenih političnih in gospodarskih problemov. Protestirati načelno, kritizirati opravljivo in privoščljivo, financirati pa od tam, kjer je še kaj mogoče nabrati.

Protestniško gibanje, ki je zaživelo lansko jesen na shodih proti tedanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju ter se krepilo na shodih proti političnim elitam v Ljubljani, je po padcu vlade premierja Janeza Janše nekoliko zamrlo. Ponovno so ga vstajniki obudili prejšnji teden po odstopu vodstva KPK. Shod v podporo senatu KPK pretekli četrtek je ob skromni udeležbi zaznamoval incident, saj je eden od protestnikov na pohodu po prestolnici ljubljanskega župana Zorana Jankovića poškropil s solzivcem.

Korupcije in pokvarjenosti je v Sloveniji evidentno veliko in v številkah brezsramno predstavljeno javnosti – brezposelni, socialni podpiranci, cele družine pod pragom revščine, pretiran delež minimalnih plač in velike nagrade poslovodjem in nadzornikom, ki zafurajo podjetja in banke, neresne obsodbe, neresne preiskave, evidentne zlorabe položajev, otročje interpelacije in izsiljene zaupnice, dokapitalizacije, zadolževanje, sanacije …

Pravna regulativa očitno ni kos korupciji, protesti so pa … samo protesti. Kot bi za šankom po parih rundah kritizirali na vsa usta glasno in na papirne servetke zapisovali mantre proti vsem tistim tam zgoraj po spisku. Ideje in zamisli so veličastne, a naslednje jutro pozabljene.

Javni shodi , demonstracije in protesti so produkt splošnih pridobitev civilizacije, demokracije in človeških pravic samih po sebi. Gre za temeljne svoboščine naprednih družbenih sistemov, dogajajo pa se zadnje čase po vsem svetu. Ljudstva so jezna in gredo kričat na cesto.

V slovenski ustavi (42. člen) in zakonu o javnih zbiranjih je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj. Zakonske omejitve so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Zakon postavlja razliko med prijavljenimi in neprijavljenimi shodi.

Shodi, ki se zgodijo spontano, niso prepovedani, lahko pa postanejo takšni, če vodji shoda stvari uidejo iz rok. Policija mora spremljati potek neprijavljenega shoda, vodja pa je dolžan upoštevati navodila in ukrepe policije. Policija lahko shod tudi razpusti, če pride recimo do ogrožanja življenja in zdravja ljudi, javnega reda, premoženja ali okolja.

Zgodovina nas pouči, da se pomembnejši premiki v družbi zgode prav na neprijavljenih spontanih shodih, kot množični revolt jeznih in nezadovoljnih množic proti ravnanju korumpiranih in samozadovoljnih politikov. Posebej v letih 1478, 1515, 1572, 1635, 1713, pa tudi sicer so zabeleženi kmečki upori, množični ljudski protesti, vstaje, spopadi s policijo, upori slovenskih vojakov, upori staroverskih Slovencev proti krščanskim Slovencem, vstaja naroda Slovenije, revolucija – vsi takšni dogodki dokazujejo, da Slovenci pa res nismo (bili) neke v prazno blejajoče ovčke.

Današnji čas ni naklonjen protestom iz vsaj treh razlogov: prvi je, da manjka enega dobrega karizmatičnega vodje, drugi je, da proteste ukrade organizirana politična grupa za svoje cilje, tretji pa je v družbenih razlogih, ker akterji demonstracij (študentje, mladi izobraženci in drugi nosilci družbenih sprememb) ne premorejo discipline, vneme in poguma za spremembe, niso pripravljeni na odrekanje, zato dejansko sploh niso nosilci družbenih sprememb.

Generacija današnjih ev. upornikov, kot smo jih poznali v slovenski zgodovini, so razvajeni otroci razvajenih staršev zaradi obilja, ki je bilo po potrebi ‘doštukano’ s krediti, tej generaciji se nikoli ni bilo potrebno prav trdo boriti za eksistenco, zato pa tudi ne za vzvišene družbene cilje ali ideale.

Nikoli do sedaj pa ni bilo ustavljenih tolikšno število različnih klubov, interesnih skupin ali komisij, debatnih krožkov in podobnih asociacij za grabljenje megle v kopice. Politične stranke pa ne, ne, tega pa ne, ker za ta podjem pa je potrebno resno, osebno odgovorno in angažirano delovanje. Udobneje se je zapletati v teoretiziranje levi-desni, prejšnji-zdajšnji, na vse mogoče načine za prve proti drugim in obratno.

Po televizijskih omizjih in srečanjih ali po raznih forumih že mladina govoriči in mlati prazno slamo, pri tem pa mladim in starim drže ‘štango’ novinarska srenja. Slednji v najavah ter v prijavnih in odjavnih špicah ponavljajo prazne besede, da zapolnijo programske minute. Teme so od teorije delavskega samoupravljanja, novega socializma, celo o novi demokraciji, do nekajkratnih ponovitev vsega tega. Tako seveda ni mogoče rešiti sveta, družbenih problemov ali formirati zdravo politično jedro.

Politična srenja vseh blokov uživa v objavi globine bančnih lukenj, ker bomo sami, torej z davkoplačevalskim denarjem vse poplačali in sprostili bančni krč. Gospodarstvo bomo zagnali s sanacijo zdravih jeder podjetij, torej bodo še odpuščanja in odpisi terjatev. Gre za to, da se bo gospodarstvo iz nule ali minusov lahko znova zakreditiralo in znova počepnilo do naslednje sanacije prijaznih delovnih Slovencev in Slovencev.

Ker zmoremo sami zamašiti bančno luknjo, se bo dežurna politika predvsem lahko znova in spet zadolževala. Za svež denar gre. Drugih sprememb pa si baje ni nadejati.

Boj proti korupciji je lahko zgolj boj proti prevladi zasebnega interesa nad javnim, torej boj proti kapitalizmu, so prepričani v skupini Koalicija proti korupciji. Jasno nasprotovanje korupciji bodo izrazili na današnjem protestu v Ljubljani. Udeležbo je potrdilo več kot 500 ljudi. Udeležbo na protestu so napovedali tudi v stranki v nastajanju Solidarnost, gibanju Vseslovenska ljudska vstaja in Odboru za pravično in solidarno družbo.

Kot so sporočili iz omenjenih organizacij, se sedanji politiki zapletajo v nove in nove korupcijske škandale in preiskave. Ščitijo drug drugega z očitnim namenom ohranitve oblastnih položajev. Komisija za preprečevanje korupcije je po njihovih navedbah glasno opozorila na dejstvo, da v DZ nima podpore v svojem boju proti sistemski korupciji v Sloveniji.

  • Share/Bookmark

Med začetkom in koncem

Zapisano pod: Satira Tagi: , , — pohajalka ob 08:34, 1.12.2013

Satira je ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti. Življenje, ljudi in dogodke oriše z zapikovanjem pisanih bucik v obris dogajanja, skupaj z ozadjem in človeškimi prikritimi strastmi. Satira je lahko delo ali pa le način pisanja. Politična satira je najpriljubljenejša med bralci, obstaja pa že od Prešerna naprej z njegovimi zbadljivkami. Prešeren je bil faca.

Politična satira sega na področje državnih in družbenih zadev, saj je politika v svoji srži predvsem usmerjanje družbe s pomočjo države, država sama po sebi torej še ni politika. Politiko delajo ljudje, ki so zato dobro plačani, zato se je držijo kot klop psa. Politik je praviloma tisti, ki se poklicno ukvarja s politiko, spoštovan in cenjen državnik.

Slovenskim politikom se priznava manj poklicen, manj profesionalen pomen in bolj figurativen – prevejanost, preračunljivost, kupčkanje, korupcija, nenačelnost, koristoljubnost, … človekova tretja dimenzija. Takšni so postali ker so lahko, s pristankom okolja, konsenza družbe kot celote, ki jo sestavlja vsak posameznik in tudi zaradi denarja, moči in vpliva, to je njihov cilj. Takšne politike ljudstvo voli in upa na drobtinico zase.

Zaradi pomena politike v družbi je človeku priznan osnovni pomen človeka kot družabnega bitja z dodatkom človeka kot političnega bitja. Skozi družbo prihajamo kot politična bitja s političnim obnašanjem na političen način do pridobivanja in uporabe politične moči – denarja, moči in vpliva. Tako se rodi korupcija in potem se je ni več mogoče znebiti nekoruptivno.

Manjko slovenske državniške politike pokriva cerkev, kultura, nacionalizem, korporativnost, socializem, pluralizem v zadnjem obdobju. Politika oz. pluralizem se steka v Sloveniji na delovanje političnih strank, v poštev pridejo še volitve in sprejemanje zakonov, ustanavljanje komisij, agencij in drugih nadzornih institucij denarnih tokov.

Državniška razsežnost politike je zanemarjena na račun korenčka (podeljevanje denarja, privilegijev ali pogodb in denarne nagrade) ali palice (odpoklic, izguba privilegijev ali posla in denarna kazen) po posameznih družbenih segmentih, ki jih odlično pokriva korupcija. Poštenemu državljanu bi na misel ne prišlo, da ponudi keš v pričakovanju pridobitve posla ali položaja, poštenemu politiku ali gospodarstveniku pa bi bila takšna ponudba, kaj šele zahteva po podkupnini, preprosto žaljiva.

Poštenim državljanom bi se pred volitvami ne sukala po malih možganih miselnost, da je dobro voliti izpričane barabe v smislu, da bodo takšni, ki znajo poskrbeti zase, znali poskrbeti tudi za ljudstvo. Janša in Janković s pridom prodajata volivcem svoj koruptivni status, ki jima ga je prijazno podelila protikorupcijska komisija.

Ob takih pričakovanjih umanjka logična ugotovitev, da imajo premoženje, oblast in privilegije zgolj takšni ljudje, ki jih znajo nagrabiti, obdržati in si jih zagotoviti še naprej. To niso ljudje, ki delijo svoj plašč na pol. Je to satira? Morda pa res.

Etične komedije so bile ponderji prejšnjega tedna zaradi glavnih igralcev: Stepišnik (etika subvencij), Gantar (ne more), Erjavec (koalicija ni ogrožena, pa spet je), Omerzel (etika), Lukšič (stric iz ozadja), Janša (kritizira, ampak bi bil rad zraven), Klemenčič & Co.(protestirajo), Bratuškova predava o uspešni Sloveniji, Čufer išče svež denar, ostali so se potuhnili pod oder. Na koncu zmanjka akterjev, ki bi se šli državniško politiko.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |