in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Ograje, ki jih rabimo

Zapisano pod: Domovina, Ljudje, Reaktivno Tagi: , , , — pohajalka ob 18:06, 4.04.2016

Vse pod ključ, vse je treba dati pod ključ, pa ne pod enega, raje pod dva, pa še kakšno specialno ključavnico in še specialni ključ …, ker so tatovi med nami. Tatovi po definiciji kradejo. Policija svari: prilika dela tatu. Zato postavimo še visoko in neprodušno ograjo okrog svojega … česar že.

Živimo v svetu, ki ni najbolj prijazen, pa ne zaradi sveta samega po sebi, ampak zaradi ljudi v tem istem svetu. Svet in naše čase delamo ljudje, ne more biti drugače. Dosti stvari počnemo ljudje mogoče res samo zato, ker lahko. Nikakor pa ne zato, ker bi morali, ali bi ne znali drugače.

Od jeseni sem preko zime pred čebelnjakom sušila drevesne gobe. Potrebujem jih za kadilo, ki umirja čebele, manj pikajo, kadar odpiram panje. Videti je bilo lepo pred čebelnjakom, vsakokrat ko sem bila tam v kontroli, je bilo na prvi pogled videti v redu. Včeraj je bilo že zjutraj toplo, treba se je bilo lotiti še generalnega čiščenja pred in pod čebelnjakom. Drevesne gobe sem naložila v en vogal ob klop pri čebelnjaku.

Tam naj bi ostale samo preko noči, saj včerajšnjih čebelarskih opravil nisem uspela končati do konca dneva. Bile so skoraj dovolj suhe, zato jih nisem pospravila pod ključ, pa še tla so bila vlažna. Od sinoči do danes dopoldne so izginile, kot bi jih nikoli ne bilo, do zadnje. Tatovi ali esteti … zagotovo grdi ljudje so to bili. “Grdobe grde paglave, masti ste vredni leskove”, tako je govorila pokojna stara mama za take ljudi. Tudi ona je imela izkušnje s sprehajalci, ki so tako kradli njeno zelenjavo z njive, da so vse uničili, kar niso uspeli odnesti.

Cinizem v tej zgodbi je ta, da je gozd okrog mojega čebelnjaka prepoln drevesnih gob. Zaključek te zgodbe ni predvidljiv, ker nikomur, ki pride mimo čebelnjaka žal ne piše na čelu, da je tat. Kradljivci so po pravilu brezsramno srčkani, ko jih gledaš v oči, ko pa jim obrneš hrbet, odnesejo vse kar lahko, tudi če ne rabijo. Nauk zgodbe: ne nabiraj drevesnih gob.

Morda pa gre za novo obliko podjetništva: vzameš tam kjer je, tistemu ki ima, in prodaš recimo kot popularno novotarijo, v hortikulturi so to tako zelo zaželeni naravni materiali. Nauk zgodbe bi bil ob podjetniški predpostavki, da pojdite ljudje v gozd in nabirajte drevesne gobe, pustite jih ob svojem … čemer koli. Vaš trud ne bo zaman, kajti tatovi so med nami, jih bodo že pobrali, ko se bodo sprehodili mimo.

  • Share/Bookmark

Življenja ni več

Zapisano pod: Ljudje, Reaktivno Tagi: , , — pohajalka ob 07:47, 20.06.2013

Ostajajo pa odprta vprašanja in obstajajo dileme. Za tiste, ki so (smo) še živi. Pa občutek negotovosti, spoznanje krhkosti lastnega obstoja. Ostajajo tudi mrtve črke na papirju, zakonito. Smo pravna država torej in dokler te nekdo ne fenta, ni utemeljenega suma za namero umora ali uboja, v afektu, zaradi ljubosumja, čustven narod smo pač. Večinoma toleriramo znosno mero nasilja zaradi ljubosumja.

Ženska v tridesetih je večkrat klicala policijo, a ta ni ukrepala, ker so evidentno obstajale zgolj grožnje, saj je ženska kar živa hodila okrog, v službo, domov in druga običajna pota. Policija ni mogla ukrepati na na podlagi prijave strahu pred možem. Ena kuharica manj na svetu, pač. Ne jokat, ne jamrat, tako je tudi zakon napisan.

Baje je ženska iskala pomoč pri policiji celo nekaj ur smrtjo, ker jo je mož ustrahoval, žalil, nadlegoval v službi. Njegovi ljubosumni izpadi so se običajno zaključevali z nasiljem nad njo. Za nasilništvo pa baje ljubosumnež še ni bil uradno obravnavan, vsaj za hujše nasilništvo ne.

Zakon predvideva ukrep prepovedi približevanja za določen čas. Šment, ta pa lahko traja zgolj ušivih 48 ur, v tem času pa se nasilnež oz. osumljeni nasilnež pomiri, a tudi že znova napali in navali ravno ob izteku prepovedi približevanja. No, lahko pa sodišče prepoved še enkrat podaljša, a dolgoročno to ni rešitev. Saj očitno je tako, da ko nekdo hoče nekoga fentat, bo to pač naredil.

V praksi je pa tako, da je žrtev tista, ki odide, če hoče rešiti svojo kožo. Ni važno na koncu, kdo ima prav, kdo mora dokazovati, kdo ukrepati, važno je življenje. Ko življenja več ni, nima nobene veze več, kaj bi kdo lahko storil, kaj bi kdo moral storiti, pa ni.

Dedec si je naredil ljubosumje, ker se je zapletel z žensko, ki je bila veliko mlajša od njega. Razlika v letih med njima je bila precejšnja, tudi za današnje zelo strpne čase, slabih dvajset let razlike pomeni kar eno generacijo. Če bi mene kdo vprašal, bi rekla, da naj ženska odkoraka iz zveze takoj takrat, ko je tlesknila prva klofuta.

Nasilnež z nasiljem nikoli ne preneha, le stopnjuje ga. Logiko najde v izkušnji, da ena klofuta ni zalegla, zato mora pritisniti naslednjič vsaj dve, ko klofute po njegovem niso več zadostne, je treba lomiti kosti ali pa kar ustreliti, da je mir pred babo, ki mu vzbuja ljubosumje … saj tip ni kriv, da je ljubosumen, kajne?

  • Share/Bookmark

Sončni mrk na moji koži

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: , , — pohajalka ob 11:13, 10.05.2013

Sončni mrk je vedno lahko le takrat, ko se znajde Luna med Zemljo in Soncem in ga zaradi tega prekrije. Ko gre za mlaj ali ščip se postavita v vrsto dva planeta oz. dve nebesni telesi, ko pa gre za mrk, se morajo ‘prekriti’ trije, slednje je seveda redkejši pojav.

Mrkov, pa naj bodo Lunini ali Sončni, se ljudje že od nekdaj bojimo, prastari strah ima vir še v človekovem neznanju, ko ljudje nismo razumeli pojava mrka. Strah je nezavedno še prisoten, kljub utemeljujočim znanstvenim spoznanjem, da gre pač za vesoljsko fiziko.

Nekako je skregano z logiko vesolja, da bi imel mrk sam po sebi slab pomen, pa vendar … Danes sem slabo in malo spala, od druge ure ponoči ni bilo več želenega spanca in moje oči so zabuhle, obhaja me mraz in vročina hkrati, če se kdo usodi pokazati kriv prst proti meni, bo konec sveta!

Mrki še iz pradavnine napovedujejo naravne katastrofe, nepredvidljive dogodke, neverjetna naključja, velike nesreče in nesreče v zelo nenavadnih okoliščinah, požare, poplave, potrese, nemire, pretepe, posilstva, škandalje, umore ipd. – naj bo dovolj naštevanja slabega! Posledično torej obdobje mrka ni najboljše za pomembne projekte in dejavnosti. Astrologi pravijo, da večine mrkov pri nas ne moremo videti, je pa njihov vpliv zelo močan, sugerirajo nam, da bomo to zagotovo tudi sami opazili.

Današnji Petek mi ne da običajnega poleta in ne spravim skupaj dovolj moči, da bi začeto delo končala, da bi spravila skupaj en pameten stavek od velike začetnice do pike, ali da bi se sploh česa še veselila. Ali mi je veselje do življenja in življensko moč pobral sončni mrk, ali se tresem v pričakovanju klica iz avtoservisa, kjer moj avtek čaka na menjavo amortizerjev? Kdo bi vedel zagotovo!

Astrologi govore o intenzivnem in našponanem obdobju, ko je govora o mrku, spominja me na jutranje šponanje in pokanje pod mojimi nogami, ko sem obračala volan. Strah me je bilo, da se bo moj avtek sesedel pod menoj in mi ne bo uspelo pravočasno pricijaziti do servisa. Ja, astrologi govore o občutku izgubljanja tal pod nogami in zdaj poznam ta občutek. Saj bi prestavila ta dan, kot svetujejo astrologi, za kakšen teden, pa žal je tako, da ko feder popusti, pač popusti.

Zdaj si zelo želim, v splošno človeško dobro, da sem pokasirala mrkovanje in je stvar končana. Naj intenzivnost dogajanja popusti, da nam ne bodo ušle stvari iz rok in bomo znova v miru zmogli kontrolirati svoja dejanja in potek dogodkov. Najbolj zato, ker bom servisu pustila več denarja, kot je moj avtek vreden. In prosim za spodobno mero zdravega in mirnega spanca, ko se vse tole z mrkom in mojim avtkom zaključi!

  • Share/Bookmark

Nimamo nove politične stranke

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: — pohajalka ob 05:50, 2.04.2013

Včeraj je bil 1. april, dan norcev, dan, ko smo si izmišljali vse mogoče in nemogoče … tudi jaz. Tako kaže, da mi je uspelo.

Ko si človek izmisli nekaj tako neverjetnega, da si je skoraj nemogoče kaj takega izmisliti, postane izmišljotina resnica. Tako delujejo naši politiki, tako pišejo svoje programe.

Upam, da ste se nasmejali in mi niste zamerili.

  • Share/Bookmark

Imamo novo politično stranko

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: — pohajalka ob 09:59, 1.04.2013

V političnih zakulisjih, v budoarjih se šepeta o novi slovenski politični stranki. Tudi iz tujine iz tujih medijev kapljajo novice, ki opisujejo nova dogajanja na Slovenskem. Ni naključje, da bo nova politična stranka ‘vstala’ prav v velikonočnem času, saj gre za duh velikonočja, za zmago nad smrtjo, za rešitev iz politične in ekonomske krize. Gre za povzignjenje človeškega pogoltnega duha nad dnevne razprtije slovenskega naroda, gre za združitev in pripojitev Štajercev zdravemu slovenskemu ljubljanskemu duhu prestolništva.

Končno so naši veleumni politiki prišli k pameti in se začeli ukvarjati z rešitvijo slovenskega problema in so končno nehali dolivati olja na ogenj slovenskim razprtijam. V novi politični stranki z delovnim naslovom Slovenska Velika Noč in Veliki Dan bodo združeni pod eno streho in pri eni mizi levi, desni, vsi vmesni, oportunisti, pragmatiki, gospodarstveniki, brezposelni, upokojenci, otroški parlament za brambo otroških dolžnosti, bivši politiki in političarke, nekdanji predsedniki republike, vlade, vsi nekdanji predsedniški možje in ženske, managerji z nagradami in brez, skratka vsi, ki so kdajkoli kaj šteli (denarja) v naši državi.

Seveda brez finančne podpore ne bi šlo, so se pa v trenutku veličastja zmage nad smrtjo in velikonočnega duha našli bogati donatorji, prvi med njimi seveda Janković, ker se poskuša ufurati tudi v slovensko cerkev, potlej Stres, ker trpi zaradi izstopa iz pena, nekam pa mora pripadati, potlej Kučan, ki ima končno dovolj pisarij o tem, da je stric iz ozadja in bo zdaj sedel v prvo vrsto, oba brata Tuerka z družinami, ki sta v času debelih krav znala izkoristiti privilegije pripadnosti tapravim, Janša, nekdanji dvojni predsednik vlade skupaj s svojim bratom Rajkom in prelestno ženko, celo Maher se je zaradi etike in morale odločil prodati svojo nedavno črno gradnjo, ki je zdaj postala legalna in bo odstopil celotni izkupiček novi politični stranki. Jaklič se je takoj pritožil in ne razmišlja o vključitvi niti o doniranju, niti o podiranju.

Vsi drugi slovenski politiki črnograditelji še razmišljajo, podobno kot še nekateri gospodarstveniki črnograditelji ali direktorji črnograditelji. Vedo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, zato čakajo, da se izkristalizira pravi človek, ki bo vodil novo stranko. Nekateri celo sanjajo o Titovi reinkarnaciji, podobno kot je napovedano v mnogih verstvih sveta o prihodu tega ali onega mesije, ki bo znova rešil svet. Neuvrščenost tokrat ne bo štela.

Seveda gre ob vsem povedanem za zelo neuradne informacije, ki jih človek zve le tako, da se ob pravem času na pravem kraju združi s pravimi ljudmi … Pogumni ljudje so to, ki bodo zagrabili bika direkt za roge, ki bodo usekali na srednjo zmajevo glavo, ker edino ta je prava, ostali dve sta le odsev strahu, postavili bodo ljudi in stvari na pravo mesto in slovenske krize ne bo več, kot bi človek v mislih rekel ‘keks’. Delovno ime nove politične stranke se verjetno ne bo obdržalo do vpisa v register, ker je nepraktično dolgo in dolgovezno. Ideja pa bo preživela, ker smo ljudje v bistvu dobri in lepi, želimo si, da bi se vsi imeli radi in bi se nihče nikogar in ničesar ne bal, ker bo imel vsakdo redno plačo in redno službo in pridne otroke ter prijazno in vedno nasmejano ženo in prijaznega in vedno nasmejanega moža.

Življenje bo spet lepo! Vse trojke tega sveta so popušile!

  • Share/Bookmark

Imam novega, samo mojega

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: , , — pohajalka ob 10:36, 1.02.2013

Dolgo sem cincala preden sem med vsemi opcijami dokončno razmislila in se odločila. Afne sem guncala do onemoglosti s starim, medtem ko ta niti pod razno ni več zmogel izpolnjevati mojih pričakovanj. Bilo je veliko potrošenega časa, veliko energije sem vlagala vanj in celo njegove energetske stroške sem pokrivala vsemu razočaranju navkljub. Starost ga je zdelala in v naši novi dobi je tako, da ko si star in odslužen, odpadeš kot presušen drek od gat. No, jaz si mislim, da v svojem globokem klimakteričnem poklekanju zaslužim drugega – boljšega, lepšega, mlajši model.

Pa še čisto moj ni bil, tisti prejšnji. Dobila sem ga rabljenega, zavrženega, prijateljica se mu je odrekla že skoraj dvajset let nazaj, ker si je pametna ženska že takrat omislila drugega, boljšega. Saj je čez nekaj mesecev priznala, da tudi novi ne zadošča vsem kriterijem, da brez njene roke ne gre. Jaz sem sprejela njenega bivšega samo zato, ker sem bila takrat povsem brez – bolje nekaj, kot nič, sem si mislila in nagrabusila zadnji dve desetletji v odnošajih z njim.

V vseh mogočih položajih sva sodelovala, pa vendar se mi je na koncu zdelo, da moram prav vsako dlako zanj posebej pokonci postaviti in šele potlej je kaj skupaj spravil. Največkrat sem bila z njim kar na tleh, na kolenih in vsa zaripla v lica, kako se že reče … ‘nedojebena’. To je slabše kot ‘nejebena’ sploh, s tem se vendar lahko vsakdo strinja, naj bo moški ali ženska. Razočaranje je zares krepko čustvo in ni lahko opraviti z njim, pa še nepotešenost povzroča.

Prve položaje sva z novim zavzela povsem klasično, na moji francoski postelji. Ideja me je spreletela iznenada, med menjanjem posteljnine, in takoj sva jo izpeljala. Vse špranjice in luknjice so obdelane in za nekaj časa bom manj nevrotično pogledovala okrog sebe. Nekatere stvari so v življenju neizogibne in nekatere potrebe je prav jemati prednostno, ni v redu, če se jim dolgo izogibamo, problem je vsak dan večji, čeprav ga vsak dan znova prekrije svež prah. Počutim se dokončno osvobojeno prejšnjega in se pretkano predajam užitku z novim. Ja, ta je samo moj in tako bo ostalo še dolgo, dolgo.

Začuda nisem imela ne predsodkov niti neznanja, z novim sem brezkompromisno uvedla vse potrebne spremembe in izkoristila vse prednosti, ki jih ponuja moj novi model. Zastarele postopke sem v hipu pozabila in sprejela vse novo, tudi variacijam ne nasprotujem. Pa tako staromodna se včasih zdim sama sebi … morda pa klimakterij pomaga, kdo bi vedel zagotovo. Tako žgečkljivo je vse to!

Tako prevetreno se počutim, stanovanje je brez prahu (vsaj do jutri), zadovoljna sem s svojo zadnjo investicijo v gospodinjstvo. Prijetno utrujena se predajam sanjam o prihodnosti z odprtimi očmi in oprezam samozadovoljno za sončnimi žarki. Zdaj bom svoje opravila veliko prej in bolj učinkovito.

Tik pred vsem tem sem uspela samostojno in neodvisno življenje podaljšati še za eno leto, uspešno sem namreč izpeljala registracijo svojega prevoznega sredstva. Zdaj, ko imam doma še nov sesalec, sem odkljukana za nekaj časa. Avto ostane iz prejšnje dekade, starega sesalca pa se bom nemilostno znebila.

  • Share/Bookmark

Kadar je posilstvo neizbežno …

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: , — pohajalka ob 13:52, 30.12.2012

… lezi in uživaj. Sicer umreš, ženska, če ne takoj, pa potlej, ko jih gre cela horda čezte, če ne takrat, pa po tednu ali dveh, ko se telo ne bo več moglo upirati smrti – ali gre morda za duha, ki je ranjen do smrti?
Zelo črn humor je to, če je sploh humor. Saj batine ženske fašejo pogosto še za manj, kot je to, da ne dajo. Posebej v določenih okoljih, kot je recimo Indija. Dogaja pa se tudi pri nas, posilstva se dogajajo prav blizu naših domačih pragov. Celo posilstva otrok imamo doma, tamle čez cesto, pa dve ulici nazaj, pa v sosednjem mestu tudi.
Pa pravijo še, da je ženska kurba, če da, prav tako tudi, če ne da. Kdo zaboga je ob takih nagruntavščinah bornega duha, se vprašam!
Toliko leporečnega je slišati od vseh krajev, še od pradavnih Majev, da se prav te dni človeštvo dviga vsaj za eno stopnjo više v duhovnosti. Nam bo duh dvignil divjost v nas, ali jo bo potlačil po jungovsko, ali bo duh obvladal meseno strast po frojdovsko? Nikakor ne, duha imamo v sebi in vsak mora v sebi s svojim opraviti.
Ne morem si misliti drugače, kot da je moška sla posiljevalcev tam nekje na stopnji enoceličnega bitja. Oni kar bi, oni kar hočejo, pri tem ne izbirajo sredstev ne načina, ne mesa, če ni šlo zlepa, bo šlo zgrda. V Indiji tistih nedavnih posiljevalcev ni zmotila niti prisotnost izbranega moškega tiste posiljevane ženske. Spraznjevali so se dolgo, mučili dolgo, na smrt.
Zaradi posilstva umreti v tej naši poduhovljeni dobi je pa res dosežek visokega duhovnega nivoja človeštva. Tisoči protestirajo v Indiji. V deželi, kjer imajo mnoštvo bogov in boginj, religioznost na neznanski višini, tako visoko, da mi, ki nismo od tam, sploh doumeti ne moremo.
Indija je daleč, še s prstom po globusu morajo oči potrpežljivo slediti prstu do tja in kroglo je treba sukati. Bosna pa ni tako daleč, morda je vsak peti med nami doma od tam. Tudi tam se je dogajalo tako, a mi smo si mislili, da ni mogoče, da si ženske izmišljajo …
Ponekod v svetu obstajajo tudi smrtne obsodbe. Stvar lokalne percepcije torej, če se bo posiljevana ženska odločila vzeti pravico, pardon, kamen v roke, in posiljevalcu izbiti iz njegove buče posiljevanje enkrat za vselej. Stvar lokalne percepcije.
Morda pa se je Indijka zanašala na pomoč svojega izbranca, kdo bi vedel?
Ni čudno, da so bili tako korajžni, ko jih je bilo pa toliko! Vsak od tistih bi se usral, še preden bi pomislil na posilstvo, če bi bil sam takrat tam, v Indiji, v tistem busu.
Posiljena Indijka je umrla v bolnišnici.
.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |