in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Za vse nas!

Zapisano pod: Misli Tagi: , , — pohajalka ob 06:56, 1.01.2013

Za vse nas, vsem nam želim enga-srečn’ga-pa-zdrav’ga! In ob tem še vse tisto, kar zraven paše. Leto bo še dolgo, celo kaj nemogočega se lahko zgodi, pa nas ujame nepripravljene.
O sreči so namreč mnenja deljena, nemalokrat je videti, da je prav sreča sama po sebi precenjena. Med ljudmi se je že daleč nazaj porodilo spoznanje, da sreča človeka le sreča, ujeti se pa ne da nikdar. Sprejeti je treba, da je ne moremo pospraviti na varno v žep ali odložiti na zgornjo polico, na zalogo. Možno je uživati zgolj in samo v občutenju sreče, se ji prepustiti v tistem trenutku v popolnosti, ker kdo ve kam jo bo ubrala naslednji trenutek. Namesto čakanja, da doživimo veliko srečo, tako vseživljenjsko, je bolje ugajati sebi in drugim z majhnimi srečicami. Samo zato je tako najbolje, ker sreče ne moremo zagrabiti in svojega posedovanja ne vpisati v zemljiško knjigo ali že kam.
Zdravje pa je vsem zaželeno in nujno potrebno, tudi bolje izgledamo, kadar smo zdravi. Od našega zdravja je odvisno tudi psihično počutje, ne le fizično (čeprav so tudi v tej zadevi mnenja deljena, kaj je bolj spredaj in prej, ali telo, ali je to psiha?). Želimo si fizičnega in duševnega zdravja, brez mozoljčkov ali napornih misli, tako bo najbolj prav za vse. Zdravje je včasih malce zanemarjeno v naših načrtih, takrat, ko smo zdravi. Med ljudmi se je tudi glede zdravja že porodilo spoznanje in se izkristaliziralo v reku: zdrav človek ima nešteto želja, bolni le eno.
Zato le za preigravanje na igrišču želja še namig, če slučajno niso Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz spodobno opravili svojega dela, pa jim gremo pomagat zdaj s skupnimi napori mi, da bodo v novem letu 2013 vsi še kaj dobili. Utihnili bomo za nekaj trenutkov in v mislih pohajali okrog vseh ljudi, ki jih poznamo. Se bomo potrudili, da se jim toliko približamo, da bodo njihove skrite želje privrele na površje, do naših ušes in naprej do naših src?

Ljubezni želim vsem, z ljubeznijo bo vse steklo prav! Srečno 2013, Slovenija!

  • Share/Bookmark

Vmesni čas

Zapisano pod: Misli Tagi: , , — pohajalka ob 20:11, 29.12.2012

med koncem in začetkom.

Skoraj tako je zdaj, kot bi človek sedel na dva stola hkrati, pa se mu zmakneta, ko prav nič ne pričakuje, in tresne z ritjo na tla – naj bo skupno ali posamezno, isto je vse to.

Mnogi se udinjajo malo tukaj, malo tam, kot smo nekoč že imeli, na slovenskem podeželju so šli bratje iz ene hiše v različne vojske … Tako je videti, da teh ziheraških delitev ne bo moč nikoli preseči. Znova in znova se vračamo med tista stola in cepamo na tla.

Vmesni čas so tudi demonstracije, toliko prežvečene, da so postale kot strgana ribiška mreža. Pa vendar je mogoče pričakovati spremembe prav zaradi pritiska javnosti, le na pravih mestih je treba pritiskati. Če državljani ne storijo nič, so krivi, ker mirno žakelj držijo. Tihi pristanek je to. Mozaik sprememb se bo sestavil s tistimi kamenčki, ki bodo tam in če bo izpadlo slabo, bodo krivi tudi tisti, ki jih ne bo poleg.

Vmesni čas je dober za iskanje ciljev. Če vemo, kam bi radi prišli, potem bomo hodili po tisti poti, ki pelje proti izbranemu cilju. Če ne vemo, kam bi radi prišli, potem je pa vsaka pot dobra in se lahko potolažimo, da ni važen cilj, važna je pot … Samo s svojimi dejanji lahko kaj naredimo, torej je treba dobrih in pozitivnih dejanj za ven iz krize.

Potrebujemo skupino posameznikov, ki so sposobni sesti skupaj za eno mizo in zastaviti pozitivno vizijo izhoda iz krize. Za življenje gre, osnova vsega je življenje, dokler je življenje, je še vse mogoče. A živo življenje, ne hiranje, pa saj je v ustavi zapisano, kako naj imamo, ne? Zato je vmesni čas dober tudi za takšne mantre, ki budijo upanje v srcih in dušah. Takšne, ki spodbujajo k uspehu, ne kritiziranju. Za kritiziranje je čas potekel.

Izkušnje je modro v vmesnem času vpeti v nove zamisli. So namreč v glavnem posledice slabih odločitev, za te pa ni več časa, odločitve morajo biti dobre. Zato je važen pogled v preteklost, v sedanjosti jasen cilj za izhod iz krize (vizualizacija uspeha bi rekel novodobni guru) in v prihodnosti gremo pač v paradiž, saj za to gre, da ne bo ves ‘matr’ brez veze. V nasprotnem primeru lahko mirno počakamo kar tukaj, kjer smo.

Heh, ker ni pričakovati deusa ex machina izpod neba, si že zamišljam, kako lepo nam bo prav kmalu. Moja odločitev je torej že odločena in, heh, svoje sem naredila. Zdaj pa še ostali, prosim. Mirno in sproščeno, eden za drugim spodobno v vrsti, ne prepočasi, ne prehitro, ravno prav, za vmesni čas.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |