in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

All Hallows Eve = Halloween

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , , , — pohajalka ob 19:18, 13.10.2020

Halloween izvira iz “All Hallows Eve”, po slovensko “večer vseh svetih”. Pred tisočletjem in pol je namreč angleška beseda “hallow” pomenila sveto osebo, navadno svetnika. Halloween so praznovali 31. oktobra, to je večer pred vsemi svetimi oz. današnjim dnevom mrtvih 1. novembra.

Kelti so bili tisti, z njimi se je začelo. V bistvu Kelti niso bili zanemarjeni suroveži, kot so jih nam prikazovali zadnja desetletja. Kot takšne so jih imeli zaradi zares pristranskih rimskih in grških zapisov o njih. Kelti niso imeli svoje pisave, zato seveda za seboj niso zapustili svojih zapisov oz. pisnih virov. Arheološki ostanki Keltov pa pripoveduje povsem drugo zgodbo o njih, kot zapisi njihovih sovražnikov. Tako je pač že od nekdaj, zgodovino pišejo zmagovalci …

Kelti so imeli napredno trgovsko mrežo in bili bogato ljudstvo, imeli svoj koledar in neverjetno natančno so napovedovali sončne in lunine cikle. Bili so odlični mojstri obdelovanja kovin, kar je koristilo obdelovanju polj in izdelavi orožja. Kot dobri trgovci so obvladali tudi gradnjo cest, saj so bile te predpogoj za trgovino, poznali so zdravila in imeli lasten zakonik.

Na področju verovanja so imeli več bogov in verjeli so v posmrtno življenje. Zdaj pridemo do 31. oktobra: po njihovem so lahko duše mrtvih prehajale iz onega sveta v tostranstvo le enkrat v letu, na praznik samhain, ki so ga praznovali 31. oktobra. Ta dan je pomenil konec rodnega obdobja in začetek zime, hrane je bilo v izobilju za praznovanje. Svečeniki – druidi so zakurili ogromen kres, ognjišča po hišah so pogasili. Ljudje so prihajali h kresu in odnašali ogenj v svoje domove in z njim na novo zakurili doma. Podobno pozna Katoliška cerkev, ko otroci dan pred veliko nočjo otroci po domovih raznašajo blagoslovljeni ogenj, s katerim pripravijo gospodinje velikonočne jedi.

Zaradi verjetja, da duše mrtvih potujejo med tem in onim svetom, so se pojavile legende o pošastih, demonih, in drugih nadnaravnih bitjih. Napovedovanje prihodnosti je tudi zbujalo domišljijo, pomagali so si z zeljem, lešniki. Na Irskem so izdelovali slamnate može, z njimi uganjali norčije in gospodarji so morali pred veseljaki poskriti svoje hčere. V tem mističnem času so našle svoje mesto tudi vile, ki niso vse prijazne.

Halloween so spremljale tradicionalne jedi, najznačilnejše je jabolko, ki je še keltskega izvora. Cerkev ga je uspešno pokristjanila, saj simbolizira drevo spoznanja, znanje, spoznanje. Z ljubeznijo je bilo povezano metanje lešnikov v ogenj, zelje pa so metali v različne tarče. Razširjeni so bili dušni kolački, ki jih poznamo še danes, o njih je pisal Cankar.

Sčasoma se je praznovanje obdržalo v Združenem kraljestvu le na podeželju, pred desetletji pa se je zgodba obrnila, ameriški vpliv je obudil že skoraj pozabljeno tradicijo, pristne angleške (keltske) tradicije pa je vedno manj. Mnogi Irci in Škoti so v času krompirjeve plesni zaradi lakote migrirali, množično v ZDA ter tja prenesli tudi praznovanje halloweena. Konec 19. stoletja so se tam začele v času praznovanja pojavljati izdolbene osvetljene buče.

Tradicija osvetljenih buč izvira iz izdolbenih rep in kolerab na Irskem, ki so jih uporabljali za svetilke. Če so jih postavili na okenske police, so odganjale zle duhove, ali pa so jih mladi fantje postavljali na neobičajna mesta, da so strašili mimoidoče. V Ameriki so v času halloweena prikladno dozorele oranžne buče, ko pa je W. Irving dodal knjižno podlago v Legendi o speči dolini, je smejoča oranžna buča postala kultna.

Še o čarovnicah, ki pa nimajo izvora pri Keltih. Britanci so halloween povezovali z mačkami in so verjeli, da jih čarovnice ta večer spremenijo v konje in jih nato jahajo. V ZDA pa izročilo govori o tem, da čarovnice za halloween mačke skuhajo in njihove kosti operejo v studencu, nato pa jih obišče hudič, ki jim podari čarovniško moč črne magije.

Norčavost ob halloweenu je počasi ušla čez rob dobrega okusa. V Kanadi se je začela tradicija s prosjačenjem otrok, “trick or treat” (dajte sladkarijo, če ne vas začaramo). Z razvojem industrije se je povečaj tudi nabor kostumov, kar je omogočilo vključevanje v praznovanje (beri: razgrajanje in izsiljevanje) mnogih marginalnih skupin. Halloween parada v New Yorku je ena najbolj množičnih na svetu, Disney v Parizu tudi namenja halloweenu veliko pozornosti, kulturni festival Calaveras e v času pred 1. novembrom ena od najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Mehiki. Halloween je tako v poldrugem tisočletju z oplemenitenjem različnih kultur postal globalni praznik, ki ga je težko spregledati. Američanom predstavlja zabavo za otroke, Rusom možnost svobodnega izražanja, Skandinavcem pa zadnjo zabavo pred dolgo zimo.

Pred nekaj sto leti so halloween razumeli kot mešanico poganstva in krščanstva, čarovnije, meditacije in glasbe. Keltski druidi bi gotovo težko razumeli smisel ali pomen osebe, ki je našemljena v banano ali še kaj neumnejšega. Tudi irski katoliki iz 19. stoletja ne bi mogli verjeti svojem očem, ko bi videli deklico, napravljeno v krvavo šolarko, ali mladeniča, odetega v velikanski kondom. Brez dvoma se je stik s tradicijo povsem izgubil in je vse skupaj postalo globalno maškarada.

Srž praznika, in tega ne bi smeli pozabiti, je spomin na preminule svojce, prijatelje in znance – z molitvijo, mislijo ali svečko. Morda nam bodo sorodne duše, s katerimi se bomo morda nekoč srečali, hvaležne.

  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |