in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Zakaj?

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 11:23, 23.01.2016

Zakaj sploh bi se nekdo odločil zapustiti svoje življenje tukaj in ga vložiti v neko tujerodno versko ali nacionalno idejo? Na to vzajemno vplivajo sociološki in psihološki dejavniki, ker se vsi soočamo skozi svoja življenja z življenjskimi preizkušnjami in stresnimi prehodnimi obdobji. Življenje pač ni lahko, zato je množičnost pobegov v islam neprestano zagotovljena.

Najlepše je zlesti iz svojih travm tako, da sledimo višjim ciljem in gremo reševat svet. Pa četudi pri tem poginemo.

Odhod se ne zgodi preko noči, pred zadnjim dejanjem realizacije samega odhoda od tu tja so novi borci in borke pod tretmajem dolgih in nenehnih prepričevanj za višje cilje. Ni škoda ne denarja ne časa, posvečenega raziskovanju posameznikovega življenja in pritiskanje na šibke značajske poteze rodi sadove. Kako malo je potrebno, da se zasmilimo sami sebi in kako malo dela ima tisti, ki to zlorabi zgolj tako, da nam sugerira, da ‘je moja žalost najbolj žalostna’.

Ženske ‘primejo’ na obljubo princev na belih konjih in se odpravijo v Sirijo, s seboj vzamejo še majhnega otroka ali ga rodijo kmalu po prihodu tja in potem jim ni več rešitve – postanejo prenosne maternice za rojevanje novih islamskih vojščakov. Najprej ne morejo od tam zaradi dobrih izgovorov, kasneje pa pridejo na vrsto grožnje in mater z otrokom je lahko obvladati. To prakticirajo tudi naši moški s kolektivnim kamenjanjem in ubojem.

V času socialnih oz. družbenih omrežij ni težko agitatorjem rekrutiranje žensk ali mladih moških, saj radi pojamramo nad težkim otroštvom, razočaranjem nad starši, bivšim možem ali ženo, izgubo službe ali zapravljeno priložnostjo, tisto zadnjo, ki bi nas čisto zares potegnila iz dreka.

Bolj ko je razžalitev ali izguba posplošena, da ni vezana na maščevanje proti enemu človeku, lažje je človeka pridobiti za visoke cilje, saj takšen človek glasno prosi za spreobrnitev v boljšo vero, nato bi pa rad tudi spadal na tako visok nivo in spet sam glasno prosi, da bi šel ‘tja’ in spadal ‘k njim’.

Vabljiva je obljuba slave in prenove sveta, na to primejo fantje od najstniških do poznih dvajsetih let, še posebej, če nimajo doma perspektive, se jih ne jemlje resno in vse njihove poti vodijo po socialno pomoč. Ujeti jih je mogoče na precej otročje krilatice o uporništvu.

Napačna je miselnost, da so ti fantje nagnjeni k nihilizmu in naklonjeni uničenju, v bistvu gre za moralno predanost in globoko moralno misel. Ne gre za neke postopače, brezdomce ali kako drugače marginalizirane mlade ljudi, gre za spreobrnjence v idealizem, kakor ga lahko prepoznamo v večini svetovnih gibanj, ki se rodijo v krizah. Razloge za verske prebege je treba iskati v družbeni realnosti, socialni krizi, ki jo povzroči ekonomska kriza.

Ti ljudje nimajo kaj izgubiti, zato so krizna stanja velika nevarnost za vsako državo. Ne gre namreč samo za to, da ti ljudje odidejo, ampak za to, da se ti ljudje vračajo in pobijajo. V splošni krizi neke države najbolj nastrada mlajša generacija, ki nima dostopa do ugodnosti znotraj sistema, izključena je iz sveta, brez službe ali s prekarno zaposlitvijo. Ko bi države bolj poglobljeno razmišljale o revščini, bi jo zanesljivo že zdavnaj odpravile.

Trenutna stopnja teroristične ogroženosti je v Sloveniji nizka. Radikalizacijo mladih je vseeno treba vzeti resno: človeška vrsta je po naravi plenilska in pripravljena porabiti veliko časa in denarja za pobijanje ljudi in to je terorizem, terorizem je pobijanje ljudi. Večji kot je teroristični sistem, laže rekrutira ponižane in razžaljene, da vzamejo orožje v roke in si priborijo spoštovanje.

  • Share/Bookmark

Dojenček v smeteh

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 16:06, 14.01.2016

Nenavadno je, da tako veliko nezaželenih dojenčkov konča svojo pot v smeteh. Ljubljana, zelena prestolnica Evrope in slovenska metropola: mimoidoči so odkrili dojenčka med smetmi v ljubljanskih Mostah.

To je najbolj žalostna novica, brez dvoma.

Jok in stok in škripanje z zobmi – kako lahko do tega sploh pride?

  • Share/Bookmark

Študent se uči na univerzi

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 15:25, 13.01.2016

potlej pa doma študira in napenja sive celice. Na univerzi se namreč nauči več kot je potrebno za izpite. Najprej se nauči, da potrebuje diplomo zato, da mu ne bo treba vse življenje delati. Potlej se nauči, da mu lahko diplomo napiše kdorkoli, lahko pa jo tudi enostavno preplonka. Slednjič pa se nauči, da si bo najlepše postlal z največ denarja v javnem sektorju, o dodatkih je beseda.

Če študent študira in diplomira po zgledu univerzitetnih in političnih elit, potlej ne more biti drugače, kot da bo vse življenje na preži, torej v stalni pripravljenosti, da bo pokasiral še kakšen dodatek. Delati pa mu menda ne bo treba več, saj si lahko vsako opravljeno delo, ki sicer sodi v delokrog, obračuna posebej, kot dodatek, avtorsko pogodbo, sodelovanje v projektni skupini, vodenje, organiziranje ipd.

Ne, za plačo pa mu ne bo treba delati, ker niti ne bo imel časa, ker bo še med dopustom v stalni pripravljenosti, da mu kdo ne zasede pisalne mize v javnem sektorju. Seveda je dela v javnem sektorju toliko, da se poleg zaposlencev pošlepa na javnem denarju še cela množica ‘avtorjev’ v zaključenih skupinah.

Da ni denarja, je ena velika farsa. Morda burleska. Morda žaloigra. Denarja je še vedno dovolj in preveč. Problem je, da ga ni za vse dovolj, nekateri bi tudi … ga dobili, ga dobivali … pa ga ne bodo, ker niso pri političnih koritih. Ljudstvo bo pokrilo finančne luknje, nahranilo lačne otroke in plačalo operacije v tujini.

Bi moral kdo odstopiti? Zakaj pa, saj ni nihče ničesar ukradel, če je bil posiljen z dodatkom za stalno pripravljenost. Neupravičeni dodatki pač niso razlog za hujše sankcije, tako pravi celo predsednik vlade, g. Cerar. Nekdanji profesor, učitelj in po službeni dolžnosti najvišji branilec pravne države. No, vsaj tak program je imel nekoč, ko je kandidiral za predsednika vlade. Morda se zaveda nezaposljivosti politikov in visokošolskih učiteljev, zato jim bo omogočil, da ostanejo, da učijo in ministrujejo kot doslej.

  • Share/Bookmark

Nravstveno ali politično dejanje

Zapisano pod: Ljudje, politika Tagi: , , , — pohajalka ob 07:53, 9.01.2016

Počasi in v delčkih še vsak dan znova kapljajo novice o novoletnem napadu na ženske v Nemčiji, Avstriji, Švici in verjetno so bili takšni napadi tudi drugod po Evropi. Spolni napadi so bili organizirani, iz kriminalitete pa moramo ta masovni delikt prepoznati kot čisto naklepno dejanje, politično in nravstveno. Še več, govorimo lahko o orodju, ki se ga praviloma (lahko) uporablja v vojnem stanju in služi za ponižanje ne le žensk, ampak tistega naroda ali države, od koder so tako ali drugače posiljene ženske. Zato ima politično sporočilo.

Velika možnost obstaja, da spolni napadi ne bodo raziskani in krivci primerno obsojeni zaradi naravnega čustva sramu. Posilstvo v žrtvah sproži prav to čustvo, s katerim se zdaj spoprijemajo tudi države. Žrtve zelo nerade in le ob veliki družinski podpori ali podpori državnih inštitucij prijavijo takšne napade. Ko postane žrtev posilstva država, bo tudi ta zaradi sramu poskušala vse potlačiti, skriti in čimprej pozabiti.

Naslednji vidik, ki lahko pripomore k ne prav zaresni preiskavi spolnih napadov, je tudi moška orientacija do spolnosti in žensk, ki v bistvu ni dosti drugačna kjerkoli v svetu. Evropa ni izjema, tudi Slovenija ni, imamo globoko ukoreninjena ravnanja, ki gredo celo daleč, da se razglasi ‘resnico’, da ‘k…. ne pozna žlahte’, in če je tako, potem se lahko na družbeno priznane običaje lahko izvede vsa morja posilstev. V tem primeru bi bilo hinavsko obsojati katerekoli posiljevalce, saj gre le za lastninsko vprašanje, komu pač posiljene ženske pripadajo.

Skratka, tudi v Evropi prehajamo v obdobje, ko postaja posilstvo eno osnovnih političnih orodij za obvladovanje in ustrahovanje celih narodov, ne le širših ljudskih množic, spomnimo se le bivše Juge, ki je še vedno ostala le za en pošten pljunek proč. Torej, ne gre več za čiste spolne delikte tam nekje daleč, ampak za … orožje! Tega orožja pa se ni mogoče ubraniti tako, da si ženska obleče neprebojni jopič, država pa še znatno teže v danih pogojih.

Da preiskave ne sledijo odkrivanju storilcev, je lahko oceniti iz dejstva, da so dober teden po masovnem dogodku, ko je bilo spolno napadenih samo na enem kraju blizu 200 žensk, identificirali cele tri moške osumljence, ki ‘bi lahko pripadali večji skupini’. In še kar naprej se preiskovalni organi milo vprašujejo, ali gre mogoče za organizirano dejanje.

Iz posilstev pa zdaj delajo famozno farso politične opozicije, ki jo imenujejo za posledico katastrofalnih azilnih in migracijskih politik. Resnici na ljubo, od zadnje strani dogodkov so se vključili v politične dogodke, ki pa s samimi migranti niso povezani. So pa nedvomno s sodobnimi migracijami in k incidentom bodo vsak po svoje in kolikor kdo more pristavil svoj piskrček. In prav za to gre v politiki. Migracije pa so vedno bile in vedno bodo, države premorejo vedno manj avtohtoncev, vedno več je tujcev od vsepovsod.

Ne gre zanemariti dejstva, da je na območjih pod Islamsko državo več primerov žensk, ki so jih ugrabili in jih nato prodali borcem za sužnje. Sužnje podležejo pravilom fatve, ki so jo izdali že pred letom dni. Zgled je očiten, posilstvo se uzakoni in vseh problemov bomo frej.

Ničelna toleranca pač ni mogoča, saj so v praksi premnoge ženske obtožene, da so si glede spolnosti šele kasneje premislile. Niso napadalci le mladi moški iz severnoafriških in arabskih držav, Evropa je kompleksnejša. Akt posilstva je treba predhodno definirati, to pa je izredno težko v družbi, kjer se smatra, da se ženske pač lahko šlata in moški menijo, da posilstvo sploh ne obstaja.

Na koncu pridemo do spoznanja, da so silvestrska posilstva le v toliko posilstva, kolikor komu odležejo za lastne koristi. Ženske pa naj kar pozabijo, da so bile žrtve, saj so itak same krive, kaj pa hodijo ponoči zunaj same …

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |