in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Deviško razmnoževanje

Zapisano pod: Ljudje, Narava, Satira Tagi: , , — pohajalka ob 17:25, 31.12.2015

Device, morda celo devičniki so med nami in rojevajo. Ja, ni bila devica Marija prva devica, ki je na najvišjem duhovnem nivoju razmnožila dedni material, božjega sina je rodila zgolj s posredovanjem božje besede. In potem je beseda meso postala s statusom druge božje osebe. Ob današnjih spoznanjih in zahtevah po štancanjih otrok bi se lahko že vprašali, ali je rodila božjega klona, je bil dedni material polovičen in samo božji, ali je bil od obeh, božji in človeški, Marijin. Že ta prvi del je takšne vsebine, da povprečen človek, ki vse ve in zna, vehementno zamahne z roko, češ, ne boste mene vi … vi, vi!

Štorija brezmadežnega spočetja brez spolnega odnosa je dobila veliko in močnega purfla še tako, da je Marija po rojstvu božjega sina postala čisto običajna človeška žena in mati, verjetno celo poročena s pisanim očetom svojega prvega deteca. Ali jo je Jožef ’spoznal’ v svetopisemskem pomenu besede pred ali po poroki (če je ta bila), ni jasno zapisano nikjer v svetih spisih. Kakorkoli, klasično človeško je v nadaljevanju Jožefu rojevala otroke, z njegovim in svojim dednim materialom.

Na kratko je šlo za brezmadežno spočetje, rojstvo tujezemnega bitja v štali in od takrat se ta zgodba ni več zgodila nobeni drugi človeški samici, ženski torej.

Dandanašnji to počnejo druge samice, živeče med nami na istem planetu. Ena teh je recimo listna uš. Listne uši so živorodne, večino leta se razmnožujejo partenogenetsko. Samica lahko izleže kar po nekaj ličink vsak dan. Takšno nespolno razmnoževanje pomeni razvoj zarodka iz jajčne celice brez oploditve. Potem pa listna uš ‘prešalta’ svoje potomstvo iz partenogetskih na spolne generacije.

Partenogeneza je iz grščine – devica in stvaritev – t.i. jalorodnost in je le ena od vrst nespolnega razmnoževanja. Bistvo partenogeneze je od nič oploditve nastal zarodek iz ženske jajčne celice. Uradno pri sesalcih (tudi človeku) ni beleženega primera partenogeneze. Ali pač?

Čebelarji so radovedni, zanima jih vse tole o nespolnem razmnoževanju. Radovedni so tudi taki, ki čebelarijo že leta, in taki, ki čebelarijo že desetletja. Postali so čebelarji praktiki in si iz različnih vzrokov niso privoščili ob praksi ali prej še teorije, da bi pogledali kaj v knjige – če jih že vznemirjajo nepojasnjene nespolno razmnoževalne zadeve pri čebelah.

Veliko začudenje jim povzročajo čebele trotovke, kako lahko nastane bitje iz ‘nič’, ’samo’ iz jajčeca. Trotovke postanejo nekatere čebele delavke znotraj posamezne čebelje družine, ki je izgubila matico. Matice ni več, v satju pa med zalego ni nobenega jajčeca ali dovolj mlade ličinke, iz katerih bi čebele delavke lahko v sili vzredile novo mlado matico. Nekaterim čebelam delavkam se razvijejo prej zakrneli jajčniki in hite zalegat jajčeca. Čebelarji se čudijo, kako lahko nastane novo življenje, če ni oploditve, v prepričanju, da to ni mogoče.

Iz jajčec, ki so jih zalegle čebele trotovke, se seveda razvijejo ličinke, a iz teh ličink se izlegajo le troti, pa še ti so bolj tako-tako, so sicer spolno razviti samci, poskušajo se pariti, a so bolj nedonošeni, bi rekli po človeško. Rinejo se zraven, opravijo pa malo, ker imajo malo semenčic, v bistvu delajo škodo, če jim že uspe v tekmi močnejših tekmecev sploh priti zraven.

Čebelarji vedo, da čebele trotovke ne gredo na praho, nič ne seksajo, imajo jajčeca in jih zalegajo, niso pa oplojena. Čebelarji vedo, da se iz oplojenih jajčec v matici razvije čebela delavka ali nova mlada matica. Morda vedo tudi to, da se troti razvijejo iz neoplojenih jajčec. Kako in zakaj se to zgodi, pa čebelarju praktiku ni mar.

Se pa isti čebelar čudi, kako lahko nastane novo življenje iz neoplojenega jajčeca, ki ga je izlegla trotovka, nekdanja čebela delavka. Verjame, da tako izleženi osebki niso nič prida in da je le vprašanje časa, ko bo cela čebelja družina propadla. Ne verjame, da gre za enako nespolno leženje jajčeca, ko oprašena matica zaleže neoplojeno jajčece, iz katerega se bo seveda izlegel trot. Če je veliko trotovine na račun delavske zalege, bo rekel, da je matica zanič in jo bo zamenjal, ker je ’slabo oprašena’. Ker … ker je matica pač bila oprašena, zato so (vsa) njena jajčeca oplojena, tako verjame ta čebelar.

V bistvu gre za neznanje in nevednost glede notranjih organov matice. Matica ima vseživljenjsko zalogo neoplojenih jajčec in praviloma do vrha napolnjen semenski mošnjiček, ločen od jajčec, v katerem je shranjena vseživljenjska zaloga spermijev. V bistvu gre za dve ločeni malhi. Spermiji ostanejo v matici živi, dokler je živa matica.

Jajčeca se med zaleganjem posamično spuščajo po jajcevodnih cevkah, po nekaterih virih celo do 3000 na dan. Medtem ko se jajčece spušča, matica oceni velikost satne celice, v katero bo zalegla jajčece: če je celica večja, trotovska, bo jajčece zdrselo v satno celico brez oploditve. Če je satna celica manjša, matica zazna, da gre za delavsko celico, sprostila bo semensko mošnjico in vse do tedaj neoplojeno jajčece se bo na poti po jajčni cevki oplodilo. Iz oplojenega jajčeca se bo razvila čebela delavka.

Čebele trotovke imajo mošnjico za trotovsko spermo, a ker niso nikdar odletele na praho, so neoplojene, v mošnjici ni nikoli spermijev in trotovke nikoli ne postanejo prave čebelje spolno razvite samice. Lahko pa matica postane trotava, ko ji zmanjka spermijev v mošnjici. Tako matico čebele nemudoma preležejo.

Čebele trotovke so najčistejše device potemtakem, ki uspešno spravljajo na svet prava jajčeca. Delajo enako kot matica, dokler lahko. Tudi listne ušice delajo kakor jim paše, malo nespolno, malo spolno in spet nespolno … Podobno kot listne ušice tudi devica Marija ni ostala vse življenje deviška, postala je prava baba.

Takšna razmišljanja napeljujejo na misel, da vsega ne vemo in da nas ima narava dostikrat za norca. Pa se tudi človek trudi na vso moč, da bi ‘nategnil’ naravo in se nespolno razmnoževal, seksal pa samo za užitek, s komer si že bodi po spolu.

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev

avtor Stric Marč

1.01.2016 @ 16:06

Tole o čebelah je bilo za mene poučno. Očitno dobro poznaš svet žuželk.

Rado

avtor Rado

2.01.2016 @ 09:54

Prvim odstavkom sem še sledil. Proti koncu se mi je pa zafecljalo.

avtor pohajalka

9.01.2016 @ 07:55

Stric Marč, o čebelah že, o žuželka na splošno pa vem manj. Se pa učim še naprej.
lp

avtor pohajalka

9.01.2016 @ 07:56

Rado, narava premore toliko čudes, da je včasih res težko slediti.
lp

avtor Nevenka

10.01.2016 @ 13:47

Če pogledamo evolucijo, ne moremo z gotovostjo trditi, kaj pomenijo vse te deviacijo od “normalnega” spolenga vedenja pri ljudeh. Narava namreč eksperimentira ves čas in izloča tisto, kar ji ne ustreza in prevzema tisto, kar je v danem trenutku boljše od preteklega. Na dolgi rok je to pravzaprav čisto določena formula, ki velja zelo, zelo široko. Če bi tisti na referendumu bili dovolj izobraženi, bi vedeli, da bo na koncu tako kot bo uredila narava, pa če so stokrat proti. Usoda človeka ni prav nič znana in čisto lahko se zgodi, da bomo nekega dne imeli poganjke in odmrli, ko bo nov poganjek dovolj močan za preživetje. Vem, da se sliši trapasto, vendar, če bo človek tako zelo sam sebi sovražnik, se lahko zgodi, da ga bo narava na nek način zaščitila pred vsakim drugim človekom tako, da mu bo omogočila samoreprodukcijo. Lahko se zgodi, da bo človek nekega dne na tem planetu tako redek, da bo edina na tak način lahko preživel…In če človek razmišlja na ta način, bi bilo lepo vsaj to, da ceni to, kar narava trenutno nudi in naj se ne zgraža na tem, kar je v njej posebnega, ker se narava na tak način uči in dela naprej bolj strokovno. To ni nujno tisto, kar ima človek v svojih predstavah in pričakovanjih…Vendar človek narave ne more soditi, samo kvariti je ne sme.

avtor pohajalka

13.01.2016 @ 15:13

Nevenka, narava je v vsakem primeru nad človekom. Človek je le ena majcena nepomembna pikica. Malo časa smo tukaj, pa smo naredili že veliko štalo.

Mene fascinira življenje čebel, delovanje superorganizma, ko posamezen osebek čebelje družine ne šteje, vse je podrejeno nadaljevanju in ohranitvi družine. Vsi člani delujejo drug za drugega v povratnih zankah.

Ljudje ne živimo čebelje prakse. Verjetno ne bomo niti dobili priložnosti.

lp

avtor Nevenka

13.01.2016 @ 15:27

Tudi meni so čebele všeč in sem veliko novega izvedela v tvojem zapisu. Narava je nenadkriljiva v svoji ustvarjalnosti.

Npr.: še manj pa vem o osah, sploh ne vem, če imajo samčki kakšno ime.

avtor pohajalka

23.01.2016 @ 11:46

Heh, morda so osaki? Hecam se, nimajo imena, literatura jih navaja pod imenom samec ose.

lp

avtor Nevenka

23.01.2016 @ 15:32

Kako neizvirno, da nimamo besede, ehh prav zares. Tudi osak bi bil ok. samo, da bi bil. Za ribe sem že večkrat slišala besedo ribak, v slovarju je pa ni.
V glavnem, do poletja si želim nabaviti hotel za žuželke, za črmlje in podobno. Saj si najbrž že videla, take lepe hiške imajo v trgovinah. Na mojem vrtu so imeli pred leti gnezdo čmrlji in to res kar velika skupina, niso bili samotarčki. Bivali so v trhlem listju rastline, ki se imenuje zajčja ušesca oz. lat. Stachys lanata. Odmrli listi so se nalaganli in tvorili dobro izolacijo nad zemljo. Potem sem morala rastlino pomladiti, ker je izgledalo že zelo zanemarjeno, črmlji so se pa potem odselili, kar mi je bilo zelo žal. Nameravam jo nasaditi v bolj odmaknjen konec vrta, če bi se spet naselili, bi jim dala mir, ker so mi bili res v veselje. Pa tudi nove metuljnike (budleje) sem nasadila, ker imam rada metuljčke. Rada imam živ vrt, trenutno imam veliko dela s ptički, ki so v tem mrazu res revčki in ves čas lačni.

avtor Pohajalka

23.01.2016 @ 17:01

Čmrljevko samico lahko ujameš spomladi na žafranu ali krokusu, ko nabira cvetni prah. Če imaš pripravljen čmrljak (kištico z žrelcem in strehico), jo zapri za en dan vanj in boš imela svoje čmrlje. Več kot za en dan pa nikar.
To je edina priložnost, da bo čmrljevka ostala, preden odloži jajčeca namreč. Če je že uredila domek in odložila jajčeca, potem ne bo ostala v čmrljaku, se bo vrnila ‘domov’.
Hotel za divje opraševalce je tudi v redu, koristi žuželkam, videti jih je mogoče pa samo takrat, ko se vanj zatečejo pred vremenom, ali pa pridejo odložit jajčeca. Zgodaj zjutraj in tik pred nočjo v glavnem hodijo noter in ven, poletavajo pred hotelom.

lp

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |