in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Homo sedens, sedeči človek

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 10:01, 12.12.2014

Strokovnjaki opozarjajo, da je sedenje škodljivo. Sedenje namreč naše telo obremenjuje na takšen način, da tudi zato trpimo neznosne bolečine v hrbtenici. Še večji problem je nepravilno sedenje, ko je hrbtenica dvakrat bolj obremenjena, kot če stojimo. Na dolgi rok udobno postajamo ‘ukrivljeni človek’.

Ko smo zdravi, si ni težko najti najudobnejšega položaja pri delu, prav ta pa dolgoročno najbolj spodkoplje naše zdravje. Najudobnejši položaj večinoma pomeni, da za pisalno mizo ležimo s prekrižanimi nogami. Da o priljubljenem stanovanjskem športu ‘drgnjenje kavča’ v dolgotrajnih položajih kamasutre niti ne razmišljamo.

Človekovo telo je narejeno za gibanje, temu ne more nihče oporekati. Že nekaj dni, ko smo recimo zaradi viroze upočasnjeni ali celo poviti v več odej v postelji, se pozna pri običajnih dejavnostih. Rekonvalescenca je dolgotrajnejša, telo potrebuje cel kup spodbud, da spet samodejno deluje.

Naši predniki so veliko gibali in nič sedeli. Sedanjost je v luči sedečega dela. Prihodnost pomeni bolečine in poklicne bolezni. Izumili smo kup rekel v podporo udobju in lenobi: bolje slabo sedeti kot dobro stati; če te delo hudo priganja, sedi in počakaj, da te mine, …

Ob lenobno naravnani miselnosti, hrepeneči po udobju telesa in duha, nam pa še tv-hiše ponujajo nanizanke iz gostilniških izpadanj, kmetij ipd. šovih, ko se nam še prepirati ni treba več v prvi osebi, se za nič truditi, ker bomo mi ostali v svojem udobju, iz špila, iz življenja izpadali bodo pa tisti drugi, heh.

Ampak, roko na srce (ali pa kako drugače in kam drugače ritualno), najbolje se imamo, najsrečnejši in najtemeljiteje zadovoljeni smo le po predhodnem miselnem ali telesnem naporu!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor Strc Marč

12.12.2014 @ 12:42

KO sedim pri računalniku in prebiram blog, sem opazil kar dolgo abstinenco tvojega pisanja. So bile krive bolečine v križu?
Kljub mnenju pristašev gibanja, je človek po svoji naravi nagnjen k lenobi.Udomačil si je konja, izumil avto, samo da ni bilo potrebe po pešačenju. Tudi izumi so bili bolj ali manj namenjeni zmanjšanju napora in gibanju. No, vseeno pa imaš prav in zardi razvoja tehnologije, ko gibanje ni več preživetvena nuja, se moramo pač malo prisiliti. Zaradi zdravja.

avtor pohajalka

15.12.2014 @ 19:00

Stric Marč, imaš prav – bolečine, pa ne le v križu, pa rehabilitacija v Soči, pa še drugih reči na kupu …

Ampak gibanje je najboljša stvar, ki smo je deležni ljudje, le premalo cenimo zmožnost gibanja. Ni hujšega, vsaj zame, kot čemeti nekje in čakati, da bo bolje.

Opazil si, glej, da nisem pisala …, hvala.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |