in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Z dušo in telesom v nebesa

Zapisano pod: Domovina, Ljudje, Slovenija Tagi: , , , — pohajalka ob 06:25, 15.08.2014

je odšla pred približno dvema tisočletjema našega časa tista, ki je brezmadežno spočela odrešenika sveta. Devica Marija, brezmadežna, božja mati, bila je dobesedno zraven, soudeležena, ko je beseda meso postala. Da se je fizično telo skupaj s fluidno dušo vzelo v nebesa, so se ta morala opredmetiti v fizično obliko, torej so mnogo bliže našemu umevanju kot bi si želelo dogmatično katolištvo.

Kajti tako je to, da katoličani verjamejo in verujejo, da je Jezus Kristus božji sin, verujejo v brezmadežno spočetje, v odrešenje sveta. Obstajajo tudi vzporedne teorije zarote, vendar na praznični dan, ko se je žensko telo z dušo vred pretočilo v zračna nebesa nad nami, pomisleki niso na mestu. Zaradi tega dogodka, enkratnega v zgodovini človeštva, imamo danes dela prosti dan. Slovenski kristjani na današnji dan množično romajo na Brezje, Ptujsko goro in Sveto goro.

Versko resnico, da je potem, ko je brezmadežna mati božja, večna devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo, proglasil papež šele leta 1950. Dogma velja v RKC, vera v Marijino vnebovzetje pa je bila močno razširjena tudi prej v številnih drugih krščanskih cerkvah. Praznik Marijinega vnebovzetja je razglasil že papež Sergij I. Leta 1626 je Rubens naslikal prečudovito sliko Marijinega vnebovzetja.

Ne vemo, ali je Marija umrla in bila potem obujena in v nebesa vzeta s svojim poveličanim telesom, ali pa ji je bilo prihranjeno trpljenje smrti in je bila vzeta v nebesa direktno. Tudi ni znano, da je bila gor vzeta po svoji ali božji volji, za vekomaj ali pride znova nazaj – skupaj z njim, ko bo znova prišel v svoji slavi sodit žive in mrtve. Tudi Marijina vseživljenjska brezmadežnost ni povsem razjasnjena, saj naj bi imel Jezus tudi brate in sestre.

  • Share/Bookmark

Zdravje Sloveniji

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , — pohajalka ob 08:18, 14.08.2014

Obvezna sestavina koalicijske pogodbe mora biti tudi obvladovanje zdravstvenega področja in ni je take pogodbe, ki ne bi vsaj deklarativno mantrala o dostopnosti do zdravja za bolne Slovence in tepimo-jih-lobije-v-zdravstvu.

Tudi Cerarju ne kaže prav nič drugače, pa naj bo nsi v koaliciji ali v opoziciji hkrati s svojimi zahtevami po reformah in višjih plačah za najvišji srednji razred (ki ga statistično sploh ni več v Sloveniji) in zaposlovanju starcev globoko v starost. Bolj ko se bo daljšala delovna doba in starostna meja za upokojitev, bolj se bo starce prekladalo med dolgotrajnim bolniškim staležem, brezposelnostjo in končno v invalidsko penzijo. Delajo, dobro delajo lahko le zdravi ljudje.

Penzije tistih upokojencev, ki se upokojujejo letos, so že nominalno prepolovljene glede na primerljive penzije lanskih, predlanskih in še nazaj. Nevzdržno je za Slovenijo, da ima upokojenka krepkih 900 evrov penzije, ki jo prejema že skoraj štiri desetletja, delavka na delovnem mestu, ki je primerljivo, pa prav tolikšno plačo, penzija bo pa po zdajšnjih pravilih polovico manjša. Ni narobe penzija, narobe je plača, pa ne tista iz najvišjega srednjega razreda ampak tista za srednji razred, ki ga je Slovenija pogubila.

Ni ga upokojenca ali upokojenke, ki ni aktiven, če je zdrav. To pomeni, da mlajši upokojenci nujno delajo, za svoj račun, v podjemih svojih otrok ali kako drugače, da si pomagajo ob prenizkih penzijah. V naravi človeka je, da si skuša najprej pomagati sam, za to pa so potrebni okviri, ki jih zagotavlja država za varno starost. Če bodo upokojenci relativno zdravi, bo prihranek drugje na javnih sredstvih. Ne bo dolgotrajne oskrbe, ne psihičnih obolenj starostnikov, če bodo lahko delovali in živeli v človeka vrednem statusu upokojenca.

Koalicijska pogodba ima že v sebi odpravo prostovoljnega dopolnilnega zdravja (za mnogo upokojencev ta znese desetino penzije), namesto prostovoljstva v zdravstvu pa bo dajatev. Dajatev pomeni seveda dvig prispevkov, ki jih zdaj vplačujejo zaposleni. Slednje pa ne gre v korak z napovedjo prihodnje vlade, da bo ustvarjala pogoje za postopno znižanje obremenitve dela, beri socialnih prispevkov. Ne more biti drugače, kot da bo država cufala denar za zdravstvo nekaj časa prostovoljno, pa potem prispevno in ker se ne bo obneslo zaradi premajhnega števila zaposlenih, znova prostovoljno-mus.

Cerarjeva obljuba dajatve na področju zdravstva, ki ne bo obremenila plač, lahko pomeni pod pretvezo socialne enakosti nov dvig minimalnih prispevnih stopenj, s čimer se bodo še bolj obremenile najnižje plače (!). Še ne tako dolgo nazaj je država storila prav tako z zadnjo penzijsko reformo in spremembami zdravstvenega sistema.

V številkah to pomeni zelo jasno, da se Cerarjevi premierski plači dvig prispevnih stopenj ne bo poznal in kar ne vidiš ali ne občutiš na svoji koži pač ne boli. Več prispevkov bodo namreč morali plačati zaposleni z najnižjimi plačami, celo od občasnega ali dodatnega dela upokojencev se bodo obračunavali več in bolj, kot pri dodatnih zaslužkih svetovalcev, kot je bilo primer še nedavno služenje s svetovanjem prav isti državi, ki jo danes namerava menežerirati Cerar.

Pardon, saj ne bo on kriv, ne bo menežeriral, ustanovil in dodatno bo okrepil vlado s projektno vlado, skupino, ki bo nadzirala ministrstva, če delajo in če delajo prav (po Cerarjevih navodilih). To pa je delegiranje odgovornosti na najvišjih državnih nivojih.

Tako si bo Cerar izvolil (ali pa bo zaslužkar ob delu) takšno delo, ki mu bo pasalo, nabor storitev, ki se pokrivajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bo v večji meri postal samoplačniški, kar je edinstvena kirurška metoda. Problem preprosto odrezati, pa ga ne bo več. Druge rešitve skorajda ni mogoče najti, ker trenutno bolnišnice z dopolnilnim zavarovanjem pokrivajo tudi tekoče stroške, ki bi se morali financirati že iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Bistvo, ki je danes očem vlade nevidno, je zdrava slovenska družba, ki jo edina lahko potegne iz lastnega kupa dreka.

  • Share/Bookmark

Ljubljana, prestolnica

Zapisano pod: Domovina, Slovenija Tagi: , , , , — pohajalka ob 08:37, 11.08.2014

Politične stranke in tudi vse druge slovenske politične skupine že vneto iščejo kandidata za župansko mesto v Ljubljani in težka bo. Zoran Janković v Ljubljani županuje že od leta 2006 in ne bo lahko najti močnega in prepričljivega kandidata, ki bi uravnovestil jeziček na tehtnici volilnih glasov. Dejavnik, ki bi še lahko vplival na izenačenje moči v Ljubljani, bi bila lahko korupcijska okuženost in sodni postopki.

Lokalne volitve so vsedržavni projekt demokracije za zasedbo županskih mest, Ljubljana pa ni le glavno mesto, prestolnica Slovenije, ampak tudi center različnih moči, ima v sebi in okrog sebe dobro četrtino delovnih mest v Sloveniji, infrastrukturna podjetja so ključna v Ljubljani, na naložbe pa seveda lahko vpliva še najbolj župan, torej ljubljanski župan Janković. Za povrhu je tudi želja mnogih tujih državnih predstavnikov, ki pridejo k nam, tudi rokovanje z županom, srečanje z njim torej je pomembna še vloga meddržavnih stikov in povezovanj.

Brez doma ima tudi Cerarjeva politična stranka v rokah kakšnega zdaj še skritega aduta. Svojega kandidata bo verjetno skrivala do zadnjega, podobno kot strankin politični program. Po eni plati je za ev. županskega kandidata to dobro, saj bi ga mediji sesekljali po dolgem in počez, pa če bi bil še tako brezmadežen in kompetenten. Po drugi plati bomo pa prikrajšani hkrati z mediji tudi ljubljanski volivci. Kakorkoli že, Cerar bo že pravi čas pokazal svojo voljo po nadzoru, podobno kot pri evropskem komisarskem mestu, še preden bo uradno požegnan.

Morda je zavlačevanje Cerarjeve odločitve oz. objave županskega kandidata, pogojilo zavlačevanje z županskimi kandidaturami v SD, da sta se že odpovedala kandidaturi Rotovnik in Pejovnik, tudi SDS še ni uradno podprla svojega kandidata Damjanoviča, ki se je odločil za samostojno zbiranje glasov.

Morda bodo na letošnjih lokalnih volitvah županski kandidati množičneje nastopili na svojih listah, ne na listah političnih strank, kot je bila praksa v preteklosti. Upoštevanja vredno je tudi dejstvo, da imamo celo čredo brezposelnih neizvoljenih poslancev in prav ti bodo tisti, ki si bodo najmočneje solistično prizadevali za dobre službe brez okrilja političnih strank. Politiki so pač slabo zaposljivi na drugačnih delovnih mestih od političnih, imajo zožen nabor delovnih veščin.

Vsekakor bodo županski kandidati na letošnji lokalnih volitvah manj prestopali med političnimi strankami in se bodo bolj osebno izpostavili, pa tudi svoj program bodo lahko in ga tudi morali predstaviti. Volilni boj je že skoraj odprt.

  • Share/Bookmark

Čebele, čebelarji in država

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 13:41, 7.08.2014

Slovenski čebelarji zatrjujejo, da tako slabe čebelarske letine kot je letošnja ne pomnijo. Nekateri govore o štirih, drugi o petih desetletjih. Država se ne zaveda prav dobro, državljani pa tudi, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel, da je tri četrtine sadnih vrst odvisna od opraševanja čebel.

Ljubka kranjska sivka, z resolucijo zaščitena čebela, skupaj s čebelarji, ki zanjo skrbe in jo vozijo na paše, ima na skrbi brezplačni opraševalni servis za slovenske pridelovalce hrane. V tujini je večinoma opraševanje zaračunano, ponekod kar krepko, tudi čez 100 € na čebeljo družino. Če bi takole preko palca preračunali, koliko bi znesel ta račun v Sloveniji, bi ta nanesel na približno petnajst milijonov evrov.

Čebela je seveda ljubka dokler ne piči, potem pa auč-boli! Dokler slovenskemu kmetu ni treba plačevati za opraševanje, celo nasprotno, (seveda na črno) zasluži z najemnino, ki jo plača čebelar za postavitev čebelnjaka na njegovi zemlji, ni avč-boli, ampak kmet lahko vriska. Hrana slovenskega porekla je za nekaj milimetrov evrčka manj draga kot uvožena, pa še vedno primerjalno nekajkrat dražja od drugje pridelane in pripeljane v naše trgovine. Na kmetijah kupljena pa je večinoma še dražja kot v trgovinah.

Kdo je zavezan, kdo je dolžan stopiti čebelam in čebelarjem v pomoč ob slabi letini, ki jo povzročajo klimatske spremembe? Na Gorenjskem na primer na določenih področjih že tretjo leto ni paše za čebele, rastline sicer cvetijo, a žal v cvetovih ni medičine. Na pridelek medu in medenih izdelkov pa seveda vplivajo tudi naravi škodljiva ravnanja človeka, pa še birokracija in vandalizem in še …

Čebelarji pričakujejo pomoč v višini 5 € na čebeljo družino, kar znese približno 9 kg sladkorja, ki niti ni neka visoka številka, če jo damo v vrsto k slabim bankam, odškodninam, ki jih mora plačati država za svoje grehe, večkratnemu financiranju sodišč, ker na vsaki stopnji odločajo drugače in se pritožbe splačajo, državna korita agencij in podobnih razvojnih institucij, nepovratna sredstva v propadle firme in še je finančnih državnih anomalij.

Slaba čebelarska letina je akutni problem čebelarjev, imajo pa še veliko kroničnih, od birokratskih do veterinarskih, živinorejskih …, saj čebelarstvo ni urejeno na nekaterih področjih, na nekaterih pa je urejeno ‘preveč’ ali pa so zahteve zakonodaje neživljenjske ter sprte z zdravo kmečko pametjo. Posebna zgodba je hud izbruh čebeljega parazita varoe in problemi, povezani z nedostopnostjo zdravil.

Najverjetnejši mandatar je na poziv ČZS k sestanku poslal dopis iz svoje zmagovalne stranke, da ja, ampak šele po 15. septembru. Takrat je za začetek reševanja problema zdravil prepozno, takrat bo varoa že po svoje opravila s čebelami.

  • Share/Bookmark

Štefanec že prosi Cerarja za sestanek

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 20:15, 3.08.2014

Odkar ima KPK novo vodstvo je manj prijav korupcije, priznava Boris Štefanec. Na število prijav nedvomno vpliva tudi odstop prejšnjega senata KPK.

Štefanec bi rad popravke zakona o integriteti, zato je KPK Cerarja zaprosil za sestanek v najkrajšem času, več kot očitno še pred nastopom funkcije predsednika vlade. Sodelovanje bo potrebno, izmenjava stališč tudi, konkretni boj zoper korupcijo pa bo seveda začrtal bodoči predsednik vlade, takšna so morda za takšna pričakovanja Borisa Štefaneca.

Štefanec najavlja stoodstotno uveljavitev zakona, v zvezi s tem opozarja, da želijo nekateri določila zakona zaobiti in se skrivajo za bančnimi skrivnostmi. Žal še tako dobro napisan zakon ne bo preprečil, da bi ’strokovnjaki’ ne našli lukenj v njem in jih s pridom izkoriščali vsem na očeh.

Komisija izpostavlja nujnost sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – Štefanec je spomnil na kritike, da komisija udeležencem v postopkih ne omogoča, da se do njenih odločitev opredelijo. To po njegovih besedah sicer ne drži, kljub temu pa si želi, da bi bilo v zakonu bistveno bolj pregledno zapisano, kako so dolžni varovati pravice preiskovancev. Zavzema se tudi za vzpostavitev organa, ki bi neposredno nadziral delo KPK-ja. Taktika je dobra, samozaščitna, saj bi jih nadzornik usmerjal in vodil, prevzel odgovornost.

Dobrih 600 nerešenih zadev, med njimi Teš 6, DUTB, zdravstvo … je zapuščina prejšnjega senata in Štefanec najavlja, da bo ta zaostanek KPK zmanjšala na zelo znosno mejo. Ta hip obravnavajo primer Balažic, delovanje DUTB, TEŠ 6 in Roka Praprotnika.

Veliko se ukvarjajo tudi s problematiko zdravstva, saj komisija prejema veliko prijav, pobud in mnenj. Štefaneca tudi kot državljana zelo skrbi stanje v zdravstvu: “Nepojmljivo je, da določeno zdravilo pri nas stane petkrat več kot na Slovaškem. Tudi pri naročanju opreme se pojavljajo eni in isti in potem izsiljujejo takšne in drugačne cene.” Od nove vlade pričakuje, da bo zadeve začela urejati. Pa se bo načakal, od namere do izvedbe je večletna pot.

Pri ukvarjanju s projektom Teš 6 pa KPK najbolj zanima korektnost vloženega denarja, če je pregledno in brez okoriščanja. Štefanec bi rad od prihajajoče vlade, da seznani javnost s količino denarja za ta projekt in za kakšne namene je bil nakazovan in predvsem to, ali je bila ogromna količina denarja vložena korektno, pregledno in brez možnosti okoriščanja. V primeru ugotovljenih nepravilnosti Štefanec najavlja ustrezno ukrepanje, žal brez konkretnih potez KPK.

Vrhovno sodišče še ni podalo odločitve glede poročanja in nadzora premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank prejšnjega senata KPKja. Štefanec meni, da so bila zakonita in pričakuje potrditev vrhovnega sodišča. Pričakovanje je logično, v nasprotnem nima KPK kaj delati in se lahko samoukine.

Še vedno se dogaja uveljavljanje protikorupcijske klavzule v pogodbi s finsko Patrio, čeprav se v resnici KPK prav s to zadevo ne ukvarja. Gre za iskanje uveljavitve ničnosti pogodbe, Štefanec pa ob tem meni, da je ta pogoj več kot izpolnjen. Upoštevati je potrebno tudi posledice pri izplenu države ob uveljavitvi klavzule. Jasno je, da bo ta kšeft drago stal državljane.

Protikorupcijski poudarki so torej nikoli končane kpk-marnje, v Janšo in Jankovića pa se Štefanec ne bo poglabljal. Glede koruptivnosti so mnenja državljanov in pravne stroke še vedno deljena, še posebej sedaj, ko se nam piše, da nam bo kaznjenec pisal zakone. Štefanec se modro drži vstran in čaka napotke.

  • Share/Bookmark

Nadomestni otrok nadomestne matere

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 19:25, 1.08.2014

Tajska je dežela nasmehov (Land of Smiles), je eksotična in prijazna. Razvaja z neštetimi sanjskimi plažami, bogato kulturo, najbolj prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, tropsko pokrajino in slastno kuhinjo. Tako poročajo tisti, ki so tja odpotovali turistično.

Mnogi pa hodijo na Tajsko po nakupih, točneje po otroke, ki jim jih rojevajo nadomestne tajske matere. Vedno se ne konča vse tako, kot je bilo prej dogovorjeno, ali pa ni plačano, ali pa otroci po rojstvu ostanejo siromašnim materam, če je kaj narobe z njimi.

Avstralski par je 21-letni Pattharamon Janbuai plačal za otroka vnaprej 11.700 dolarjev, ko pa je ta rodila dvojčka, so iz bolnice s seboj domov odnesli samo punčko, fantka, ki ima srčno napako in je težko bolan, pa so pustili na skrbi mladi materi, ki se še bori, da bi preživela.

V četrtem mesecu nosečnosti je anonimni avstralski par zvedel, da ima eden od dvojčkov Downov sindrom, zato sta želela od nadomestne tajske matere, da splavi. Dekle je to odločno odklonilo, ker je budistične vere in bi bilo takšno dejanje velik greh. Sporoča vsem tajskim ženskam, naj se ne spuščajo v posel z nadomestnim materinstvom, naj ne mislijo le na denar, saj takrat, ko bo šlo kaj narobe, jim ne bo nihče pomagal, otrok bo živel odrinjen od družbe, same pa bodo morale prevzeti skrb zanj.

Janbua je pristala na nadomestno materinstvo zaradi finančnih problemov, posel pa je bil dogovorjen preko agencije.

Ko je fantkova nesrečna usoda prišla v javnost, so s pomočjo online kampanje zbrali 50.000 dolarjev. Na družbenih omrežjih je žalostna zgodba izzvala zgražanje nad avstralskim parom.

Neplodni Avstralci pa niso edini, ki potujejo na Tajsko po nakupih otrok, da bi jim tuje ženske rojevale otroke. Letos so izraelski homoseksualni pari zaplodili 65 otrok, ki so jih rodile tajske nadomestne matere, a so ti otroci ostali pri svojih materah. Baje otrok niso pustili preko meje Tajci, ker jim izraelski minister za notranje zadeve ni hotel dodeliti izraelskega državljanstva.

Ko se prodaje oz. nakupi otrok takole sfižijo, sanjska dežela še kar ostaja sanjska – za tujce.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |