in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Biotska raznovrstnost

Zapisano pod: Domovina, Narava Tagi: — pohajalka ob 11:03, 22.05.2014

Za dvoje gre: prvo je praznovanje, praznujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, drugo je naše vsakdanje ravnanje, bodo naši potomci tudi praznovali?

Okoljski ZN so mednarodni dan biotske raznovrstnosti (nekoč biotske diverzitete) razglasili v spomin na začetek veljavnosti Konvencije o biološki raznovrstnosti. V Sloveniji ta dan, 22. maj, obeležujemo od leta 1996. To je vsako leto tudi parada okoljskih in kmetijskih politikov v enem od slovenskih krajinskih parkov, letošnji je bil Krajinski park Ljubljansko barje.

Zanka biotske raznovrstnosti je v ravnovesju med varstvom narave in razvojem družbe. Eno brez drugega ne gre niti nima smisla. Bi bilo zelo čudno, če bi namerno iztrebili človeka na račun ohranitve narave, še bolj bi bilo nenavadno, če bi na račun razvoja človeške družbe iztrebili naravo.

Za ‘najdenje’ potrebnega ravnovesja pa je potrebna velika mera volje po iskanju le-tega, veliko razumevanja in tudi malo znanja, saj je prav to temelj v dogovarjanju, sodelovanju in trajnostnem razvoju vseh zelo različnih sektorjev družbe in nivojev družbe – še posebej zadnjega, najvišjega: denarnega.

Vsi slovenski napori ohranjanja našega okolja bi ne bili dosti vredni, če bi jih poslušno in za majhen denar prepustili tistim družbam, ki so svoje okolje zafurale. Lokal-patriotizem je v tem segmentu povsem na mestu. Ideološko se sliši takole: tujega nočemo, svojega ne damo.

Zato lahko prikimamo brez zadržkov našemu kmetijskemu ministru v odhodu: ohranjanje narave je za Slovenijo izjemnega pomena in nimamo pravice prenašati svojih okoljskih težav našim potomcem, saj postajajo večji in večji in se vračajo kot bumerang z visokimi obrestmi.

Slovenska biodiverziteta v številkah: sobivanje 22 tisoč vrst živih bitij na majhnem prostoru 0,004 % celotne površine Zemlje, 22 tisoč rastlinskih in živalskih vrst je evidentiranih, dejansko pa jih živi mnogo več, nekje med in 50 in 120 tistoč; veliko število endemičnih vrst živi preteženo v Sloveniji, teh je 850, od teh 850 jih več kot 300 živi v podzemlju.

Vsak dan vsakdo od nas lahko nekaj stori za ohranitev tega kar imamo za vse nas, ki smo in za vse tiste, ki še bodo prišli za nami. Brez čakanja na ukaz, brez čakanja na naravovarstvenega guruja, to je mogoče le tako, da se danes odpovemo nečemu kar bi radi, na račun tistega, kar potrebujemo tudi jutri.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor Stric Marč

22.05.2014 @ 18:49

Gensko spremenjene rastline bodo izdatno okrepile biotsko raznovrstnost! Dan biotske raznovrstnosti je zopet ena od potegavščin za umirjanje vesti človeka. Seveda bi rad imel sodobni človek deževni pragozd, alpski park, pragozd z medvedi in volkovi, bobra in vidro ob potokih, vendar ne pri sebi. Pri sosedih. Nove silirke in embalirke so naše travnike spremenile v monokulture, saj ob prepogosti košnji nekatere rastline izumirajo. zato bo očitno potrebno razmišljati o nacionalnih parkih v državnem lastništvu. Država kot slab gospodar ne zasleduje profita in zato ta področja ne preplete z turističnimi in gospodarskimi objekti množičnega turizma.

avtor pohajalka

4.06.2014 @ 18:52

Eh, stric Marč, nikar o nacionalnih parkih v državnem lastništvu! Bomo naglo ob le-te.
Gensko spremenjene rastline so ob pomenu za preživetje človeštva na dolgi rok še najmanj štrleče napake. Rastline, živali in baje tudi človeške vrste nastajajo, izumirajo, vse ima svoj vek trajanja – dolgoročno.
Če so spremembe v biotski raznovrstnosti prenagle, je to velik problem za človeka, ker nima časa v realnem času zaznati napak svojih dejanj.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |