in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Dobila je svoj ščepec svobode

Zapisano pod: Ljudje, Narava Tagi: , , — pohajalka ob 07:51, 9.03.2014

Zdaj pa je spet v zaporu.

33 dni svobode je bila deležna popularna risa iz ljubljanskega živalskega vrta. Ni vse slabo izključno slabo in obratno, ni vse dobro izključno dobro. Najprej zaradi vrat in položaja ‘zunaj’ ali ‘znotraj’, potem tudi zaradi doživljanja občutka varnosti, slednjič pa v veliki meri tudi doživljanje umeščenosti, kam nekdo spada. Tudi odnos do lastnine ni kar nekaj, risa je pač lastnina najprej države, potem pa še živalskega vrta.

Risi bo znotraj varneje glede hrane, razvajenki iz ograde. Glede občutka svobode, ki ga je doživela, pa ji nikoli več ne bo tako, kot ji je bilo, vedno bo zrak zunaj dišal in vabil na lov, na potep, na pravo prežanje za ulov nekje v drevesu ob stečini.
Risi je bila svoboda očitno pomembnejša kot njenemu ogradnemu tovarišu risu, slednji se je pustil prej ujeti in znova zapreti. Oba bosta znova na ogled postavljena radovednim človeškim bitjem na zunanji strani ograde, v slutnji delčka narave, vedno le delčka, prirejenega za vsakdanjo rabo človeku.

Žled, ki je neusmiljeno lomil in treskal je dal risi in risu okus svobode, zato jima bo kvečjemu še težje za ograjo kot prej. Travnik na Drenovem vrhu je bil usoden za risino svobodo. Mediji poročajo, da se je risa vrnila v živalski vrt, a v resnici se ni vrnila sama od sebe. Vsakdo, ki jo je opazil, je o tem poročal v živalski vrt. Mlad par je pripomogel k izgubi svobode divje živali in iz ZOO so poročali o dogodku takole:

»Jesenkova pot je še vedno neprehodna in tako le malo obljudena s sprehajalci. Risa se je vrnila tja, kjer smo jo prvič iskali v nedeljo 16. februarja. To je bil zelo dober podatek. Isti dan, malo pred 19.00 uro pa nam je mlad par javil, da jo je videl na travniku Drenikovega vrha, ko je šla v smeri ZOO Ljubljana.

Petek dopoldne preživimo v razmišljanju po risje. Vneto razpravljamo in postavljamo strategijo iskanja za vikend. Razmere na Rožniku so vsak dan drugačne in temu se prilagaja tudi risa. Še vedno dopoldne prespi v kakšni od številnih neobljudenih grapah, pod kupi debel in vej, popolnoma neopazna za človeške oči. Na lov se odpravi popoldne, vendar zaradi gozdarskih del in vedno večjega števila sprehajalcev izbira neprehodne poti, kot je Jesenkova pot. Proti večeru, ko ni sprehajalcev, se vrača na vrhove od koder lažje sledi premikom srnjadi. Ta plen ji trenutno še najbolj diši. Prišla je na pravi okus. Po skrbni analizi, smo ugotovili, da v mraku verjetno sledi srnam, ki se hodijo past na svežo travo.

Tudi mi se pozno popoldne odpravimo na lov, na riso. Spremenimo strategijo in se pretvarjamo, da smo sprehajalci. Izdajajo nas samo puške z uspavalom. Hodimo po poteh in čakamo. Čakamo na riso. Čakamo na morebitni klic naključnega sprehajalca, ki bi jo videl in javil. Pa še vedno čakamo. Ta večer čakamo zaman, klica ni, tudi mi je ne opazimo, zato zaključimo pozno ponoči.

Pomlad se prebuja tudi na Rožniku. Popoldanski sončni žarki z močno svetlobo obsijejo vse razdejanje, ki ga je za seboj pustila zima. Prve pomladanske cvetice kukajo iz rjavih tal. Ponekod je vse rumeno od trobentic, drugod vijolično od cvetov pravega žafrana po katerem neusmiljeno tacamo, ko hitimo za riso. Njene sledi se prekrivajo z našimi, a to ve le riso. V gozdu ima pred nami velikansko prednost. Po štirih nogah neslišno hodi in teče, izvrstno voha in bolje vidi. Nas se že od daleč sliši, ko lomastimo in se opotekamo skozi polomljeni gozd. Ne zavedamo se, kdaj hodimo po njenih sledeh, saj jih ne zaznavamo. Mogoče nas opazuje iz drevesne krošnje ali izpod podrtega drevesa ali pa samo obstane in se ne premakne čisto blizu nas, da postane za nas nevidna. Civilizacijski, mestni človek, je daleč od lovca iz ledene dobe, ki je bil živali sposoben izslediti in jih tudi upleniti za svoje potrebe. Evolucija tokrat res ni na naši strani. Risa pa se nam reži skozi brke. Pri tem se ne zaveda, da bo zanjo Rožnik vedno manj gostoljuben, ko mu bodo zavladale množice mestnih ljudi in njihovih psov.

Po risje razmišljamo tudi danes – v soboto. Ekipa s tremi strelci in ostalim osebjem zavzame Rožnik. S seboj imamo tudi družine. Do mraka prečesavamo teren, nihče je ne opazi. Ob 18.30 uri se potuhnemo in jo čakamo na vseh vrhovih. Okoli 19.00 ure se prikaže na travniku Drenovega vrha. Vodja veterinarske službe Pavel Kvapil jo zadene z uspavalom. Imel je veliko srečo, saj je prišla ovohavat njegovo psičko Reiko (po Japonsko pomeni cvet), ki je prosto tekala po travniku. Risa je po strelu stekla v goščavo v smeri proti Mostecu. Vsi obmirujemo in čakamo 10 minut, da zaspi in je ne bi vznemirjali, saj sicer uspavalo slabše deluje. Če jo plašiš se risa oddalji dlje od prostora streljanja kot sicer. Izgine nam izpred oči, počasi se že v trdni temi odpravimo za njo v strelcih, razmaknjeni na štiri metre. Skrbi nas, da bi se kam zavlekla in zaspala, tako kot prejšnjo nedeljo, mi pa bi jo ponovno zaman iskali. Izkaže se, da je splezala na drevo tik ob travniku in obmirovala, vendar ne tudi zaspala. Zato smo ji dali drugo dozo, zaradi katere je končno zaspala. Zavili smo jo v odejo, jo spravili v transportni boks in odpeljali v veterinarsko ambulanto ZOO Ljubljana. Tam so jo naši veterinarji oskrbeli. Pravkar je v fazi prebujanja. Če bo z njo vse v redu, jo bomo v začasno namestitev preselili jutri ob 10.00 uri.«

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

avtor stricmarc

9.03.2014 @ 09:12

Sedaj pa je čas, da zakonca Ris predsednik pomilosti in se ju odpelje v Koćevske gozdove. Očitno ljubita svobodo in se v naravi znata prehranjevati. Vsaj risa.

avtor lordwales

9.03.2014 @ 20:36

Čez svobodo je ni, pa naj bo risja ali človeška. Pika in amen.

avtor pohajalka

10.03.2014 @ 14:58

Stric Marč, jaz sem takoj za.

Ne vidim nobenega razloga, da bi morale biti divje živali zaprte.

lp

avtor pohajalka

10.03.2014 @ 14:59

Lordwales, tudi jaz svobodo cenim, pa še drago jo plačujem.

lp

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |