in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Skaženost zdravstva

Zapisano pod: Slovenija Tagi: , — pohajalka ob 06:17, 24.03.2014

Zadnje dni se pojavljajo zamisli, da naj bi – po še ne polnem mesecu na položaju – s funkcije zdravstvene ministrice odstopila Alenka Trop Skaza. Ne le zaradi pritiska javnosti, da se ne spodobi kasirati provizij farmacevtskih velikanov, slovenski podružnici MSD in Pfizer sta namreč ministrici v zadnjih petih letih plačali 1.500 in 1.300 uradnih evrov neto, GSK pa še ni razkril izplačil.

Alenka Trop Skaza sama od sebe in niti na poziv ni hotela razkrivati svojih financ s področja strokovnih predavanj za farmacevtsko industrijo. Tudi v širšem svetovnem področju je velikokrat že prihajalo do navzkrižja interesov pri zdravnikih. Farmacevti zdravnike motivirajo z denarjem, potovanji ali drugačnimi darili, vse zato, da bi ti promovirali in predpisovali njihove medikamente. Američani so že leta 2012 obtožili (preko svojega regulatorja trga) Pfizerja podkupovanja na Hrvaškem.

Del vrednosti proizvodov, ki jih kupi zdravniška ustanova, se prelije nazaj k zdravniku v obliki nagrad ali konkretnega denarja. Zdravstvene ustanove in zdravniki v njih po vsem svetu dofinancirajo svoje plače preko farmacije. Tudi sodni postopki se dogajajo, a farmaciji to pomeni pač povečan strošek prodaje, če se jim ne uspe izogniti izplačilom odškodnin in kazni. Višji strošek pa se vkalkulira v ceno zdravil in zdravstvene opreme, pa je krog sklenjen.

Ministrici dodaten zaslužek pri farmaciji ni sporen, odstop je v igri zaradi financiranja podjetja njenega moža, ki se napaja iz javnih sredstev, kot ministričen mož pa na javni denar ne bi smel več računati. Trop Skazova je bila do zasedbe ministrskega mesta tudi prokuristka v moževem podjetju. Po supervizorju je Klima Ptuj realizirala do sedaj osem mio dohodka v poslih z državo.

UKC ima urgentne težave, ki jih je mogoče odpraviti vsaj deloma z novimi zaposlitvami, saj so že ogrožena življenja na ljubljanski urgenci. Sveža sredstva iz evropskih trgov za novo zadolžitev je že najavljeno, tudi za financiranje zdravstva. Financiranje obresti je pač drago in likvidnost proračuna tudi.

Da bi zdravniki delali zastonj, recimo kot prostovoljci, pa ni zapisano. Slabi časi ali kriza se polovično tiče zdravstva, le v kvotah pacientov, ki so ‘obdelani’ ali pa ne, odvisno od razpoložljive proračunske kvote.

Še dobro, da je bolnik pripravljen vse požreti in vse plačati za svoje zdravje, zato je dilema zdravstvene ministrice zlahka rešljiva brez dileme.

Medtem ko nekateri predstavniki vlade in vladne koalicije v neuradnih pogovorih pomenljivo namigujejo, češ da si svetovalci za kadrovska vprašanja premierke Bratuškove v tem hipu že diskretno ogledujejo potencialne kandidate za novo ministrico ali novega ministra (tiste, ki bil lahko Trop Skazovo nasledili na čelu zdravstevnega resorja in bi bili že spet sprejemljivi predvsem za Pozitivno Slovenijo), se je vlada skrivnostno zavila v molk, pa tudi ministrica za zdaj o tem še ni govorila oziroma ni želela spregovoriti.

  • Share/Bookmark

Denar k denarju tišči

Zapisano pod: Slovenija Tagi: — pohajalka ob 08:29, 16.03.2014

Medtem, ko vsi državljani naivno verjamemo, da je denarja zmanjkalo ali pa ga vsaj zmanjkuje, priplužijo na beli dan vsake toliko velike vsote, ki jih pokasirajo podizvajalci javne uprave, nemalokrat gre za večmilijonske denarje. Krivično so na udaru zaposleni v javni upravi, ki delajo in dobijo plačo po redni pogodbi o zaposlitvi, pozablja pa se na pogodbe, ki odnašajo iz javne uprave velik denar. Žal slovenska fovšija ne cilja na pravo tarčo, da bi lahko rekli, da je v vsakem slabem tudi kaj dobrega.

Odvetniki vedo, kje je denar, to je znano vsaj od odvetnika Senice dalje, ki je uporabnikom javnega denarja v obdobju cca zadnjih deset let obračunal in seveda pokasiral kar slabega dva mio evrov. Razvpit pa odvetnik Senica niti ni zaradi velikih vsot denarja, pa tudi državni denar ni edino, kar je odvetnik prislužil ta čas.

Apetiti po državnem denarju postajajo velikanski. Kdor more, bo našel upravičenje, da se priključi. Tudi v primeru, ko vsi govorijo ‘ne maramo te zraven’, se najde pravna podlaga, da bo apetitu zadoščeno in zaposlitev tudi v razburkanih kriznih časih zagotovljena skupaj s plačo (in dodatki, bonitetami, posebnim varstvom, privilegiji …).

Seveda gre za Štefanca, ki je ‘pridelal’ razvpitost še pred nastopom svoje zaposlitve na mestu predsednika KPK. Po obsegu številk zaslužka iz proračuna ni povsem primerljiv s Senico, je pa kavelj v zanimivi primerjavi strukture državnih prihodkov obeh odvetnikov.

Štefanec je od države v cca zadnjih desetih letih pokasiral le slabih 124 tisoč evrov, od te vsote največ od majhnega okrožnega sodišča v Murski Soboti, končni izplen pa znese le 4 tisoč evrov manj kot pri Senici na velikem okrožnem ljubljanskem sodišču. Štefančeva odvetniška pisarna služi na primerih, ki jih dobiva od sodišča po uradni dolžnosti. Sedaj upa na financiranje po plačah za odbobje prihodnjih šestih let.

Na tiskovni konferenci je Štefanec povedal, da on v Murski Soboti ‘ni preveč poznan odvetnik’, zato mu morda ustreza plača predsednika Komisije za preprečevanje korupcije cca 2.220 evrov neto. Prihodkov svoje odvetniške pisarne v zadnjih treh letih ni pripravljen javno razkriti, za kar mora obstajati drugačen razlog, kot je oni, da je po prevzemu funkcije dolžan KPK razkriti le svoje premoženjsko stanje, finančnega poslovanja svoje odvetniške pisarne pa ne.

Transparentnost poslovanja ima več obrazov. Če je mogoče pridobiti podatke denarnih tokov iz proročuna pri Supervizorju, morda resnično ne potrebujemo komisije … Tudi etika in morala se spreminjata v času in prostoru.

  • Share/Bookmark

Odstopiti, na vsak način odstopiti!

Zapisano pod: Slovenija Tagi: , , , — pohajalka ob 14:54, 10.03.2014

Zahteve po odstopu novoimenovanega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v Pozitivni Sloveniji se vrstijo, kdor kaj velja (ali pa tudi ne), se je že oglasil in ponovil naslovno mantro. Zdaj ni več važno, kdo je pravzaprav ta nepopisani list gospod Štefanec, ker je pod mikroskopom ta velika packa, da je bil član PS, pa še odstopil je iz stranke in list ni več tako nepopisan, kot se je dozdevalo ob imenovanju.

Bivši senat KPK velikega zapleta uradno ne komentira, ne posamezno ne skupno, eden članov senata, ki se ne upa s svojo identiteto na dan, pa je prepričan, da bi Štefanec res moral odstopiti. Ker gre za komisijo. Vprašanje je namreč politična nepristranskost predsednika komisije in ne gre za špekulacijo – kaj bi, če bi – ampak gre za Zorana Jankovića, ki toži Komisijo za preprečevanje korupcije. Kakšno držo bo zavzel Štefanec glede slednje? Janković je najmanj ustanovitelj politične stranke, kateri je Štefanec nekaj dni nazaj pripadal (z dušo in telesom, članstvo je pač osebno).

Varianta: Štefanec se izloči, kar je že postala modna muha sprenevedavih politikov. Postane neudeležen v postopku. In glej, potem se ga pa ne rabi, če je mogoče brez njega speljati postopek. Nadalje bi se namreč moral izločiti ob vsaki preiskavi komisije, ki bi obravnavala politika, ne glede na to, katere politične stranke porekla je. Seveda sta v ospredju večji dve, SDS in PS, in tako nastane sum o splošni politični pristranskosti predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, gospoda Štefanca. In potem ga spet sploh ne rabimo, ne KPK ne državljani. Niti KPK ne, tako!

Baje pa predsednika KPK tudi ni nihče vprašal po znanju tujih jezikov, kar bi znova znal biti problem, ker je komisija močno vpletena in povezana v mednarodno dejavnost preprečevanja korupcije. V primeru, da ne zna tekoče angleško, bi moral s seboj voziti prevajalca, kar pomeni dodatni davkoplačevalski strošek, pa CNN bi imel spet zgodbo.

Krivci šlamastike so lahko izbirna komisija, predsednica le-te, predsednik Pahor, Štefanec sam, PS, Janković (ustanovitelj PS), Bratuškova (predsednica PS), Župevčeva (poslanka PS), … in drugi neimenovani, pa zato nič manj krivi.

Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določajo postopek izbire senata in predsednika protikorupcijske komisije, sicer načeloma dopuščajo dve možnosti. Prvo, da izbirna komisija predsedniku republike predlaga več kandidatov, predsednik republike pa izmed predlaganih imenuje enega, ali pa, da komisija predsedniku republike predlaga zgolj enega samega kandidata.

Izbirna komisija pod vodstvom Simone Habič se je očitno odločila za to “drugo varianto”, vendar svoje odločitve za odvetnika Štefanca, izmed desetih možnih kandidatov, ki so izpolnjevali vse predpisane pogoje, niso obrazložili.

Predsednik Pahor je imel možnost zavrnitve imenovanja, vendar se za to ni odločil. Morda se je predsednik republike hotel izogniti očitkom o lustraciji, potem ko je izvedel, da je Boris Štefanec (bil) član Pozitivne Slovenije. Vse to naj bi se sicer zgodilo v enem ali dveh dnevih.

Ja, takole zdaj vse teče tako, da KPK sploh ni treba začeti delati. Štefanec ima za dva kozolca polen pod nogami, politiki pa se že vprašujejo o tem, ali se to komisijo – pod krinko ‘takšno kot je’ – sploh potrebuje. Kot da korupcije v Sloveniji sploh nimamo. Če ni tožnika – ni sodnika, tako pravijo stari ljudje. Kdo pa sploh hoče, da se mu pajdaše zapira?!

  • Share/Bookmark

Dobila je svoj ščepec svobode

Zapisano pod: Ljudje, Narava Tagi: , , — pohajalka ob 07:51, 9.03.2014

Zdaj pa je spet v zaporu.

33 dni svobode je bila deležna popularna risa iz ljubljanskega živalskega vrta. Ni vse slabo izključno slabo in obratno, ni vse dobro izključno dobro. Najprej zaradi vrat in položaja ‘zunaj’ ali ‘znotraj’, potem tudi zaradi doživljanja občutka varnosti, slednjič pa v veliki meri tudi doživljanje umeščenosti, kam nekdo spada. Tudi odnos do lastnine ni kar nekaj, risa je pač lastnina najprej države, potem pa še živalskega vrta.

Risi bo znotraj varneje glede hrane, razvajenki iz ograde. Glede občutka svobode, ki ga je doživela, pa ji nikoli več ne bo tako, kot ji je bilo, vedno bo zrak zunaj dišal in vabil na lov, na potep, na pravo prežanje za ulov nekje v drevesu ob stečini.
Risi je bila svoboda očitno pomembnejša kot njenemu ogradnemu tovarišu risu, slednji se je pustil prej ujeti in znova zapreti. Oba bosta znova na ogled postavljena radovednim človeškim bitjem na zunanji strani ograde, v slutnji delčka narave, vedno le delčka, prirejenega za vsakdanjo rabo človeku.

Žled, ki je neusmiljeno lomil in treskal je dal risi in risu okus svobode, zato jima bo kvečjemu še težje za ograjo kot prej. Travnik na Drenovem vrhu je bil usoden za risino svobodo. Mediji poročajo, da se je risa vrnila v živalski vrt, a v resnici se ni vrnila sama od sebe. Vsakdo, ki jo je opazil, je o tem poročal v živalski vrt. Mlad par je pripomogel k izgubi svobode divje živali in iz ZOO so poročali o dogodku takole:

»Jesenkova pot je še vedno neprehodna in tako le malo obljudena s sprehajalci. Risa se je vrnila tja, kjer smo jo prvič iskali v nedeljo 16. februarja. To je bil zelo dober podatek. Isti dan, malo pred 19.00 uro pa nam je mlad par javil, da jo je videl na travniku Drenikovega vrha, ko je šla v smeri ZOO Ljubljana.

Petek dopoldne preživimo v razmišljanju po risje. Vneto razpravljamo in postavljamo strategijo iskanja za vikend. Razmere na Rožniku so vsak dan drugačne in temu se prilagaja tudi risa. Še vedno dopoldne prespi v kakšni od številnih neobljudenih grapah, pod kupi debel in vej, popolnoma neopazna za človeške oči. Na lov se odpravi popoldne, vendar zaradi gozdarskih del in vedno večjega števila sprehajalcev izbira neprehodne poti, kot je Jesenkova pot. Proti večeru, ko ni sprehajalcev, se vrača na vrhove od koder lažje sledi premikom srnjadi. Ta plen ji trenutno še najbolj diši. Prišla je na pravi okus. Po skrbni analizi, smo ugotovili, da v mraku verjetno sledi srnam, ki se hodijo past na svežo travo.

Tudi mi se pozno popoldne odpravimo na lov, na riso. Spremenimo strategijo in se pretvarjamo, da smo sprehajalci. Izdajajo nas samo puške z uspavalom. Hodimo po poteh in čakamo. Čakamo na riso. Čakamo na morebitni klic naključnega sprehajalca, ki bi jo videl in javil. Pa še vedno čakamo. Ta večer čakamo zaman, klica ni, tudi mi je ne opazimo, zato zaključimo pozno ponoči.

Pomlad se prebuja tudi na Rožniku. Popoldanski sončni žarki z močno svetlobo obsijejo vse razdejanje, ki ga je za seboj pustila zima. Prve pomladanske cvetice kukajo iz rjavih tal. Ponekod je vse rumeno od trobentic, drugod vijolično od cvetov pravega žafrana po katerem neusmiljeno tacamo, ko hitimo za riso. Njene sledi se prekrivajo z našimi, a to ve le riso. V gozdu ima pred nami velikansko prednost. Po štirih nogah neslišno hodi in teče, izvrstno voha in bolje vidi. Nas se že od daleč sliši, ko lomastimo in se opotekamo skozi polomljeni gozd. Ne zavedamo se, kdaj hodimo po njenih sledeh, saj jih ne zaznavamo. Mogoče nas opazuje iz drevesne krošnje ali izpod podrtega drevesa ali pa samo obstane in se ne premakne čisto blizu nas, da postane za nas nevidna. Civilizacijski, mestni človek, je daleč od lovca iz ledene dobe, ki je bil živali sposoben izslediti in jih tudi upleniti za svoje potrebe. Evolucija tokrat res ni na naši strani. Risa pa se nam reži skozi brke. Pri tem se ne zaveda, da bo zanjo Rožnik vedno manj gostoljuben, ko mu bodo zavladale množice mestnih ljudi in njihovih psov.

Po risje razmišljamo tudi danes – v soboto. Ekipa s tremi strelci in ostalim osebjem zavzame Rožnik. S seboj imamo tudi družine. Do mraka prečesavamo teren, nihče je ne opazi. Ob 18.30 uri se potuhnemo in jo čakamo na vseh vrhovih. Okoli 19.00 ure se prikaže na travniku Drenovega vrha. Vodja veterinarske službe Pavel Kvapil jo zadene z uspavalom. Imel je veliko srečo, saj je prišla ovohavat njegovo psičko Reiko (po Japonsko pomeni cvet), ki je prosto tekala po travniku. Risa je po strelu stekla v goščavo v smeri proti Mostecu. Vsi obmirujemo in čakamo 10 minut, da zaspi in je ne bi vznemirjali, saj sicer uspavalo slabše deluje. Če jo plašiš se risa oddalji dlje od prostora streljanja kot sicer. Izgine nam izpred oči, počasi se že v trdni temi odpravimo za njo v strelcih, razmaknjeni na štiri metre. Skrbi nas, da bi se kam zavlekla in zaspala, tako kot prejšnjo nedeljo, mi pa bi jo ponovno zaman iskali. Izkaže se, da je splezala na drevo tik ob travniku in obmirovala, vendar ne tudi zaspala. Zato smo ji dali drugo dozo, zaradi katere je končno zaspala. Zavili smo jo v odejo, jo spravili v transportni boks in odpeljali v veterinarsko ambulanto ZOO Ljubljana. Tam so jo naši veterinarji oskrbeli. Pravkar je v fazi prebujanja. Če bo z njo vse v redu, jo bomo v začasno namestitev preselili jutri ob 10.00 uri.«

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |