in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Ojej! Kam naj grem v soboto?

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 06:30, 26.02.2014

Dejstvo je, da se je res težko odločiti že za pustni kraj, kaj šele o šemljenju. Bi bilo morda dovolj le sneti masko, jo je treba zamenjati, izdelati ali kupiti? Bo bolj veselo na Ptuju ali v Cerknici?

Praznovanje pusta sega v naših krajih prav v predkrščansko dobo, izročilo so prevzeli (plonkali) Rimljani in si naredili obilo praznikov, ob katerih so se tudi maskirali. Maska je skoraj tako kot današnji vzdevki na blogih – človek si lahko privošči veliko več norca delanja iz ljudi okrog sebe kot sicer.

Slovenija je v maskah bogata deželica in višek pustnega dogajanja je na dveh krajih in dveh maskah: Ptuj in Cerknica – kurent in coprnica.

Ptuju in kurentu vlada bolj moški princip – veliko in dolgih kocin, glasnost velikih zvoncev, visoke gradnje na glavah, neutrudno poskakovanje, rdeče hlače – kdo bi lahko ob pustu spregledal ali preslišal naše starodavne kurente? Kdo bi si ga ne želel dotakniti?

Po starih verovanjih naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad, domnevno je izvor povezan z ilirskokeltskim izročilom. Kurenti pridejo zaradi dokončanja zime in jih potlej ni več na plano do naslednjega vabljenja pomladi in preganjanja zime. Ružijo le nekaj dni v letu.

Cerknici letos niti vremenska ujma ni šla do živega, imajo svoje pustno Žabje leto in vse coprnice pridejo na coprniški zbor, verjetno na Slivnico zaradi izpostavljenega vrha, prav prikladnega za pristajališče. Kot vedno bodo Cerkničani spet babo žagali. Bistvena razlika je pa v letošnji udeležbi, saj so povabili na rajanje tudi avstrijske gasilce, ki so Cerkničanom v minulih tednih zelo pomagali. Ampak glavne bodo itak coprnice v in veličastni ženski princip – visoke v črnem, zašiljeni klobuki, tesno pričvrščeni, da ne padejo z glave, ko coprnice frče po zraku na svojih metlah, morda bodo letos imele metle inovativno motorizirane na električne agregate!

Coprnice so od nekdaj, cerkev jih ni mogla skuriti ne kvantitativno ne po kvaliteti. Vedno bodo, ker je košček coprniške pradavnine v vsaki pravi ženski skozi celo leto. Le pravi sprožilec je potreben, pa skoči na plano in copra po potrebi na vso moč in vse pretege, katerikoli dan v letu.

Kam naj grem v soboto – oboje bi bilo fino, pa fizika ne dopušča! Kako združiti v enem dnevu moški in ženski princip? Ojej, ojej!

  • Share/Bookmark

Novi ministri in preobrat

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 18:53, 24.02.2014

Premierka Alenka Bratušek je za predlagane kandidate za ministre – gospodarskega ministra Metoda Dragonjo, ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca – prepričana, da so prave besede zanje: preobrat na bolje. Na vseh teh resorjih je po njenem mnenju ta obrat pričakovan, možen in nujen. Bere se dobro. Predsednica vlade je imela napisano, kaj naj pove poslancem, prebrano pa žal nima verjetnostnega učinka.

Več ali manj je jasno, da bodo koalicijski poslanci predlagano ministrsko listo podprli. SDS je napovedala, da bo glasovala proti, v SLS in NSi se bodo po vsej verjetnosti vzdržali. Vse bo tako, kot je poslancem naročeno z vrha.

Program gospodarskega ministrskega kandidata je v glavnem dober, problem je izvedljivost. Program zdravstvene ministrske kandidatke pa bo zagotovo preminil, ker ne bo podpore niti v koaliciji.

Slovenija porabi na slovensko glavo 1890 evrov, kar je primerljivo z Grčijo in Portugalsko. Če bo treba plačevati simbolična dva evra za recept, bo grafika porabe zdravstvenega denarja na glavo bliže Čehom, Slovakom in Poljakom. Sprememba načina financiranja zdravja znotraj obstoječe koalicije ni mogoča. Reforma ni predvidena ne v vladnem ne v ministrskem programu.

Gospodarstveniki ministrskemu kandidatu že tiščijo ‘plok-ceglce’ o razbremenitvi gospodarstva in zmanjšanju birokracije, a preobrat ob standardiziranih političnih ravnanjih ni mogoč. Kandidat je namreč že bil nekoč gospodarski minister in je tako rekoč star politični maček.

Kandidati si očitno ne morejo obetati podpore opozicije, ki poudarja, da je vlada predolgo odlašala s popolnitvijo ekipe. Vsaj škode ni bilo ta čas, čeprav je ta razlog bolj ali manj maček na repu privlekel.

Nič ne pomagajo nova imena, pa pravijo v največji opozicijski stranki SDS. Vodja poslanske skupine opominja na manjkajoči zakon o fiskalnem pravilu. Kršena je ustava, ker ga ni, čeprav da je Bratuškova fiskalno pravilo lansko leto nič manj kot polastninila, v vladi pa so se zdaj zganili samo zato, ker so v SDS zagrozili z ustavno obtožbo. Popravke komaj podpisane nove koaliicjske pogodbe vladnih strank pričakuje. Češ: kandidat za gospodarskega ministra je napovedal sklad podrejenega kapitala za pomoč podjetjem, toda tega v koalicijski pogodbi ni.

Premierka pa trdi, da gre Sloveniji danes bolje, kot ji je šlo ob začetku njene vlade in spominja, da je Janševa vlada tista, ki je Slovenijo najdražje zadolžila. Tudi največ slabih kreditov da je bilo odobrenih leta 2007 in 2008.

Še ‘tujci po svetu’ – Žmavc je na poklicni poti sodeloval s številnimi ustanovami doma in v tujini, tako premierka pričakuje, da bo poglabljal odnose z rojaki po svetu in to z vsemi generacijami.

Preobrat seveda bo, takšen ali drugačen, v niansah.

  • Share/Bookmark

Zadolževanja gredo v nebo

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 06:36, 11.02.2014

O tem potem … tako nekako si predstavljajo postavljeni predstavniki ljudstva, še posebej financ-ministri obdobja od leta 2008 do danes, to pa so z naklonjenostjo ljudstva (in davkoplačevalskim denarjem) nagrajevani Bajuk, Križanič, Šušteršič, Janša in slednjič Čufer. Ta čas je državni dolg trikrat večji od proračunskih državnih prihodkov.

Žledna ujma je prišla kot mana z nebes za slovensko politiko. Nenadoma je na pomenu izgubila potreba ljudstva po nadzoru financiranja politike same in pravzaprav ni več pomembno, kdo bo sedel na prazne ministrske stolčke. Vlada je zmagala z ugotovitvijo, da je treba spremeniti zakonodajo za izredne razmere, pa še to so ji povedali nevladniki.

Desetino vseh sredstev namenjamo za poplačilo obresti, ujeti v zanko vedno novih zadolževanj za nujno poplačevanje starih dolgov. Z zadnjo izdajo obveznic in zakladnih menic se bo dolg države povzpel na 24,5 milijard evrov in prvič v slovenskih zgodovini je pridelek/izdelek/dodana državna vrednost presegel 70 odstotkov BDP. Postali smo visoko zadolžena država, ni več pomembno ne kdo in kako bo odplačal dolgove, bolj prej kot slej se bomo morali vprašati kako naprej.

Slovenija nima junaka, ki bi nas potegnil iz dolžniškega dreka. Blažev žegen so notranja zadolževanja, ko nas na zunanjih trgih zavira že unija. Šele izdaja obveznic na evrskem trgu je pokazatelj kredibilnosti države. Ja, tudi obraz države se začne in konča pri denarju – če ga ima ali ga nima.

Letos bo treba tako ali drugače še enkrat na trge po sveža sredstva še pred objavo rezultatov stresnih testov evrskih bank, ker bodo le-ti prinesli nove negotovosti na kapitalske trge. Slovenija vstopa v obdobje, ko že mora vračati posojila, ki jih je formalno najemala za premagovanje finančne krize. Nove zadolžitve bodo nove politične zmage. Podobno doživljamo odpravljanje posledic žledenja z nameščanjem začasnih nadomestkov elektrike iz električnih žic.

Neslavni rekorder zadolževanja je Čufer, ki je v še ne polnem koledarskem letu prehitel Križaničeve politične dosežke pod Pahorjevo vlado. Javni dolg bo še naraščal, ker vlada nima načrta, kako bi izboljšala učinkovitost javnega sektorja in pričakuje, da se bo proračunski primanjkljaj zmanjšal z večjimi davčnimi prihodki.

  • Share/Bookmark

Sporno o premoženju

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 07:15, 8.02.2014

Država se je ujela v zakonodajno zanko na področju vrednotenja in obdavčenja premoženja svojih financerjev – državljanov. Da ni vse prav, da gre dejansko za nezaupnico pripravljalcu nepremičninskega zakona je jasno tudi zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona o davku na nepremičnine v tistem delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb.

Prepoved oz. zadržanje izdaje odločb do končne odločitve ustavnega sodišča predvidoma do 1. aprila pomeni, da zaenkrat ne bomo plačevali davka na nepremičninsko premoženje po zamisli vlade Alenke Bratušek, lahko pa bomo plačevali nadomestilo za uporabo zemljišča po starem, saj davkom uiti pač ne bo mogoče.

Ustavno sodišče tudi ni prepovedalo GURSu izvajanja informativnih izračunov o vrednosti nepremičnin, pošiljali jih bodo in tudi vse priprave tečejo po nesojeni poti naprej. Vsaj delno zadržanje zakona pa je bilo pričakovano po mnenju pravnikov, da je zakon sporen.

Sodišče je zakon v delu, ki se nanaša na izdajo davčnih odločb, zadržalo, ker je ocenilo, da bi izdaja odločb velikemu številu davčnih zavezancev in pričakovano večje število pritožbenih postopkov državi in davčnim zavezancem povzročili precejšnje finančno in organizacijsko breme. Če bi se izkazalo, da je izpodbijana ureditev protiustavna, bi bile te škodljive posledice težko popravljive, je ocenilo.

Če bi se trditve predlagateljev izkazale za utemeljene, bi škodljive posledice za davčne zavezance lahko po navedbah sodišča nastale šele z izdajo davčnih odločb. Zakon v letu 2014 še ne bo imel težko popravljivih škodljivih posledic za občine kot prejemnice prihodka od davka na nepremičnine, saj se vsaki občini zagotovi enak znesek prihodkov, ki ga je odmerila za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za znesek pristojbine za uporabo gozdnih cest, ugotavlja sodišče.

Ustavno sodišče zadevo obravnava absolutno prednostno. Če odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb ne bo sprejelo do 1. aprila – ki je presečni datum za uporabo podatkov iz registra nepremičnin za odmero davka za letos – bo ponovno pretehtalo potrebo po začasnem zadržanju drugih določb zakona, za katere je ob tej presoji ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje.

Zadržanje izdajanja odločb dejansko pomeni zadržanje izvajanja zakona, ureditev, kot jo določa zakon, pa velja in bi lahko v primeru daljšega odločanja o ustavnosti zakona prišlo do težav in resnih motenj v že predvidenih in glede na prejšnjo ureditev utečenih fiskalnih prilivih z naslova lastništva nepremičnin.

Geodetska uprava RS (Gurs) bo v primeru naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti sam spremenil vrednost poškodovanih nepremičnin, predvideva predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Predlog za siceršnjo spremembo vrednosti zaradi posebnih okoliščin bo moral lastnik utemeljevati sam z mnenjem cenilca.

Na podlagi ocene škode, ki jo bodo pripravile državna in regijske komisije za ocenjevanje, bo GURS vrednost nepremičnin spremenil po uradni dolžnosti. Žledna ujma je v teh dneh povzročila veliko škodo ne le v gozdovih, ampak tudi na elektroenergetski in železniški infrastrukturi, sicer več ali manj državni lasti, kar pomeni, da bomo posledice ujme sfinancirali davkoplačevalci.

Novela zakona bo predvidoma posebej opredelila javno dobro za namene evidentiranja in vrednotenja nepremičnin, in sicer bodo kot javno dobro opredeljene le tiste nepremičnine, na katerih obstaja pravica splošne rabe, kot so zemljišča z javnimi cestami, železnicami, letališči, avtobusnimi in železniškimi postajami ter vodna zemljišča.

Spremembe so predvidene tudi pri evidentiranju zemljišč za gradnjo stavb. Tako bodo morale občine po predlogu predhodno javno razgrniti razvrstitve teh zemljišč, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa bo lahko tudi opravilo strokovno revizijo in občini naložilo odpravo morebitnih napak.

Novo zadolževanje na državni ravni s to zadnjo vremensko ujemo postane splošno družbeno sprejemljivo …, večji državni dolg pa pomeni žal le višje reprogramirano odplačevanje vseh (tudi še tistih nerojenih) Slovencev političnih in gospodarskih napak v nedavni preteklosti. Nagrade za slabo in skorumpirano delo pripadajo direktorjem in nadzornikom, dokler jim sodišče ne dokaže nasprotno.

  • Share/Bookmark

Povedali so o slovenskem gospodarstvu

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 16:40, 7.02.2014

UMAR ugotavlja za zadnje četrtletje 2013 izboljšanje slovenske gospodarske klime, na evrskem območju pa zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Poroča tudi o ugotovitvah mednarodnih institucij, ki so zaradi dviga gospodarskih kazalnikov postale bolj optimistične za leto 2014. Sicer ostre razmere na trgu se že več mesecev niso poslabšale.

Povečanje brezposelnih konec leta je odraz izteka pogodb za določen čas, le-te se pogosto na novo sklenejo v prvih dneh januarja.

Zadnje četrtletje se je nadaljevala rast izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Realni izvoz in uvoz blaga sta se po ocenah UMAR nadalje povečevala. Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, a še ni dosegla ravni pred krizo.

Razmere v bančništvu ostajajo slabe. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je znižal za približno 240 milijonov EUR. To je bila posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, bolj kot v preteklih mesecih so se razdolževala tudi država in gospodinjstva. Obseg slabih terjatev se je oktobra nekoliko znižal.

Kako oživiti gospodarsko rast v Sloveniji, pa je bila glavna tema konference Prestrukturiranja dolga in insolventnost, ki je potekala pod vodstvom Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje ter Evropske banke za obnovo in razvoj. Oživljanje v besedah se je dogajalo 5. februarja, ko se je zbrala dobra stotnija udeležencev iz bančnega, akademskega, javnega in zasebnega sektorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Razpravljali so o ključnih gospodarskih in pravnih izzivih v prihodnosti in o načinih sodelovanja med tujimi vlagatelji in domačimi bankami. Po pregledu kakovosti bančnih sredstev ter sprejetju insolvenčne zakonodaje so sklenili, da je Slovenija pripravljena na prestrukturiranje prezadolženih podjetij in na pospešitev nadaljnje privatizacije. Vsi so se strinjali, da so bile nedavne spremembe zakona o insolventnosti prava poteza za učinkovitejšo finančno prestrukturiranje podjetij.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ustanovljena leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev, se vrača v Slovenijo. EBRD je prisotna v Sloveniji od leta 1993. Od takrat so financirali 66 projektov, kar je naneslo 3,4 milijarde EUR. Med leti 2009 in 2013 so v Slovenijo vložili kapital v vrednosti 200 milijonov EUR.

Pred krizo v Sloveniji se je njihova aktivnost zmanjšala, saj so slovenske banke in podjetja dosegala ugodne pogoje za zadolžitve v tujini, s krizo pa se je njihova aktivnost zopet povečala. Pred krizo so namreč Slovenijo nadzirali iz pisarne v Varšavi, sedaj pa so odprli začasno pisarno v Ljubljani. Kot pravi direktor EBRD za srednjo in jugovzhodno Evropo, bo nova strategija za Slovenijo kmalu potrjena.

Banka Slovenije je objavila poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema. Rešitev za podjetja vidi v vzajemnem reševanju podjetij in bank.

Leta 2013 je gospodarska kriza in krčenje finančnega posredništva še naprej vztrajalo. Podjetja so visoko zadolžena, zato je njihova kreditna sposobnost zelo slaba. Tako ne morejo dobiti novih kreditov, zato ne želijo investirati, ker se dnevno soočajo s strahom pred visokimi tveganji in negotovostjo na trgih. V vsakem primeru pa naložbe izgubljajo kakovost zaradi negativne gospodarske rasti. Podjetja so tako v veliki meri odvisna od dolžniškega kapitala, torej od financiranja s strani bank.

Po drugi strani pa se banke same soočajo z zadolženostjo do tujine in tveganji zaradi slabih terjatev, zato so zelo zadržana do kreditiranja podjetij.

Rešitev za podjetja je tako v vzajemnem popravljanju bilanc podjetij in bank. Banka Slovenije vse svoje upe polaga na leto 2014 – na uspešnost gospodarstva in nadaljnjo stabiliziranje bančnega sistema.

Rešitev za podjetja je pridobitev novega kapitala, da bi se spremenila struktura financiranja. Šele povečan obseg kapitala bo znižal njihovo občutljivost na finančno krizo. Le tako bi se lahko zoperstavila finančni krizi, za katero nihče ne ve, kako dolgo bo vztrajala.

Pomembno pa ni le finančno prestrukturiranje, ampak tudi lastniško ter poslovno. Podjetja se morajo poslužiti poslovnih modelov, ki bodo dvignila vrednost slovenskih podjetij. Zadolženost podjetij lahko reši le njihova dokapitalizacija, po mnenju Banke Slovenije pa tudi zamenjava dolga za kapital z Zakonom o sistemski razdolžitvi podjetij.

Zaradi stresnih testov in državnega reševanja bank se je stanje relativno stabiliziralo. To pomeni tudi lažji ponovni dostop do virov financiranja v tujini. Vzpostavitev stabilnosti bank bo še naprej usmerjena v povečevanje financiranja z nadaljnjim povečevanjem z avtonomnimi in dolgoročnejšimi viri.

Banke bodo morale tudi prilagoditi svoje poslovne modele novim pogojem poslovanja. Izboljšanje učinkovitosti bank se mora pokazati v zvišanju neto obrestne mere. Le to zagotovilo donos na vloženi kapital ter ustrezno vrednost tveganj. Nadaljnja konsolidacija bančnega sistema je zato nujna.

Dokapitalizacija banki in prenos terjatev pa je že obrodila sadove, saj je bonitetna agencija Moody’s že zvišala bonitetno oceno trem slovenskim bankam, hkrati pa so se tudi dvignili upi za nova kreditiranja podjetij.

Tako so vsi skupaj govoričili, da niso nič povedali. Jasna prihodnost in gospodarska rast je še vedno mogoča ob ponavljajočem zadolževanju podjetij, zato obstaja velika verjetnost, da bodo na slabi banki reprogramirana kmalu tudi netajkunska zadolževanja.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |