in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Podjetniške elite po novinarjevi zamisli

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 14:25, 10.01.2014

Verjamemo v podjetnike, da nas bodo potegnili iz dreka, če že vse drugo rakom žvižga popotne pesmi. Zatakne se pa (vedno znova) pri denarju: heh, zaslužiti pa podjetniki ne smejo, pa čeprav denar sam po sebi ni nemoralen, ne redi in ni nezakonit – je pa ena boljših stvari, ki se ti lahko pripetijo v življenju.

Članarina je tista, ki se ljudem zatakne v misli, za članarino v elitni novoustanovljeni podjetniški klub za boljšo Slovenijo je potrebno odšteti kar 3000 evrov letno. Kako posluje podjetnik, ki zmore tolikšno članarino? Je takšna baraba lahko poštena?

To so sicer znana imena slovenskega gospodarstva – Bagatelj, Pečečnik, Akrapovič, Grah …šestintrideset jih je – druži pa jih baje skupni interes, da bi Sloveniji povrnili ugled in povečali njeno prepoznavnost. Slovenske zavisti jim pač ne bo uspelo preseči, ker smo se Slovenci kar nekako odvadili sodelovanja, skupnega nastopa, delovanja v skupnem interesu in podobnih ‘anomalij’.

Pameten uspešen podjetnik je namreč danes tisti, ki zna skriti svoj zaslužek, ne več samo pred davkarijo, ampak tudi pred sosedi, prijatelji, sodelavci, pred mediji – sicer se izpostavi na pranger in mu grozi odvzem premoženja, kar smo poznali že okrog zadnjih slovenskih vojn.

Člani podjetniškega kluba pričakujejo trikratni prirast članstva že v enem letu in dodatne sekcije, študentsko, sekcijo mladih podjetnikov in druge. Prelepo, da bi bilo res, saj so vstopni pogoji za vstop v klub že po članarini elitni, podjetniki pa morajo imeti še nujno poravnane obveznosti do zaposlenih in do države.

Akrapovič se spominja zgodovine, saj pravi, da je bilo podjetništvo v naših krajih celo preganjano, tudi pošteni podjetniki so bili v ljudstvu izenačeni z vodji, ki so prišli do denarja na nepošten način. Jakopin pravi, da so majhna in srednja podjetja tista, ki družbo peljejo naprej.

Pobudnik in operativni vodja GIZ Slovenian business club je Uroš Slak, tisti, ki je znal ‘šraufati’ tudi kakšnega tajkuna v svoji oddaji (ki je ni več, na nacionalki je dobil nogo): »V združenju Slovenian business club je zdravo jedro slovenskega gospodarstva, podjetjem bomo pomagali pri prodoru na tuje trge.« Pobudo je predstavil Pečečniku in ideja je oživela.
Združenje se bo oglasilo, ko bo potreba po tem, da povedo, kakšen bi moral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji in kakšne ukrepe bi morali sprejemati, če želimo uspešna podjetja na svetovnih trgih.

Klub je organiziran kot gospodarsko interesno združenje podjetnikov, ki so sami uresničili podjetniško idejo ali so nasledniki družinskih podjetij, podjetnikov, ki niso sodelovali v tajnkunskih zgodbah (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), niso člani političnih strank (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), plačujejo davke in niso v kazenskih postopkih. Ti podjetniki peljejo Slovenijo iz recesije, oni so tisti, ki z ustvarjanjem dodane vrednosti omogočajo javno šolstvo, zdravstvo, kulturo, šport in tako naprej.

Pogoj neudeležbe v kazenskih postopkih najbolj ‘štrli’ med ostalimi pogoji, prav ta pa bi moral biti samoumeven na gospodarskem in političnem področju. Prav ta je tudi tisti, ki edini uspešno opravi s korupcijo na preventiven način. Vsaka kurativa je že v osnovi neuspešna (razen v primeru utaje davkov) in dražja za družbeno skupnost (zaradi nikoli uspešno dokončanih obsojilnih postopkov).

Slak se drži zlatega pravila uspešnega podjetnika: druži se z najboljšimi. Bistvo tega druženja je pač denar – ni težko služiti v okolju denarja. Slovenijo radi primerjamo s slabšimi od sebe, ob tem res pridobimo (lažen) občutek, da smo boljši, a ta ‘boljši’ je boljši za pol moškega spolnega mišjega organa. Če bo ideja GIZa zaživela v resnici, bo še vseeno prelepo, da bi bilo resnično. Čas še ni zrel.

  • Share/Bookmark
 

6 komentarjev

avtor Matej Zalar

10.01.2014 @ 16:46

Trije jurji za članarino v klubu, ki združujejo najuspešnejše podjetnike, seveda niso tako visoka številka. Kdor nima treh jurjev viška, nima v takšnem klubu kaj iskati (in jaz jih seveda nimam). Ali bo posamezen podjetnik to članarino pripravljen plačat ali ne, je seveda stvar njega samega, ne pa da se s problemi nekega društva zdaj ukvarja pol Slovenije.

Na živce mi gre ta a priori sumničav odnos, češ, saj ne more uspeti, kaj se pa oni zdaj grejo, ziher imajo nekaj za bregom. Zadnjič sem gledal, kako je skušala, mislim, da Rosvita Pesek, v Odmevih sesuti Batagelja, kot da je revež že zdaj na zatožni klopi.

Kdo pa lahko določi, ali je čas zrel ali ne? Ali mora javnost ustanovitev nekega društva najprej dovoliti?

Smešno.

avtor stricmarc

10.01.2014 @ 19:42

Naj se povežejo, naj si pomagajo,vendar ne tako, da združijo sile v prizadevanju po manjših davkih in razvojnih vzpodbudah. Poleg GZS, OZZ, lajons in rotaryi kluba, foruma 21, Senicovega YES bomo pač imeli še eno omrežje.

avtor pohajalka

10.01.2014 @ 21:46

Matej Zalar, pozdravljen.

Trije jurji za uspešnega podjetnika niso dosti, zame je to štiri plače in pol, dobra tretjina koledarskega leta dela, v celem. Številke so hudo relativne. Ampak itak nisem uspešna podjetnica, delam v javni upravi. Elitnost pa seveda umetno soustvarja tudi visoka članarina, psihološko in iz transakcijskega računa. Strinjam se, da je podjetnikova odločitev za plačilo ali ne gospodarskemu združenju, klubu in o tem sploh ne razmišljam. Ne gre za društvo, GIZ še nima problemov, upam, da je tako, jih ne rešujem, pa čeprav si me zelo razvlekel – iz ene same mene na milijon?

Če ti gre na živce ‘a priori sumničav odnos’, nisem pravi naslov za prvo pomoč. Na nerve se ne spoznam masovno. Dvomiti pa je vedno zdravo, podpiram.

Smešno je razumeti moje razmišljanje o določanju … no, ja. Česarkoli že si zapisal. Je pa res, da čas določajo in naredijo ljudje, je takšen, kot smo ljudje. Ne gre prvenstveno za zrelost časa, ne gre za dovoljenje javnosti za ustanovitev nekega društva, pa saj to že veš, če si morda šel še enkrat prebrat.

Ni smešno, žalostno je.

Ne strinjava se povsem, a našla sva se v kvoti tiste polovice Slovenije, ki ima mnenje o novoustanovljenem GIZu. To pa je spet smešno.

lp

p.s.: so te zvabili na publish?

avtor pohajalka

10.01.2014 @ 21:54

Stric Marč, morda pa jim nekoč uspe, mislim tudi znotraj Slovenije!

Zdi se mi, da prav zdaj kaj več od razvojnih vzpodbud in nižjih davkov ni realno. Najuspešnejši so tisti, ki prav vlagajo, izkoristijo vse kar je mogoče in se lotevajo projektov, ki so najmanj obremenjeni z davki. Na takšen recept sem naletela tudi pri Trumpu.

V Sloveniji imamo ob vseh teh klubih ipd. še razvojne agencije, ki so tudi formirane za pomoč pri skupnih nastopih na tujih trgih.

avtor stricmarc

11.01.2014 @ 12:10

Z ukinitvijo razvojnih agencij bi lahko nekaj prihranili. O njih imam slabo mnenje, saj poleg ustvarjanja stroškov ne ponujajo ( ali ponudijo) nič konkretnega ( razen splošnih zadev, ki jih več ali manj že vsi poznamo in obvladamo).

avtor Pohajalka

11.01.2014 @ 15:44

Se strinjam! Nekaj sem jih obiskala in spoznala, da pokurijo velikanska sredstva, ki bi morala iti direkt v razvoj in raziskave malih ali mikro podjetij.

Je pa zaposlitev v takšnih agencijah odlična, dobro plačana in mladi si lahko naredijo dobro socialno mrežo.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |