in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Znakovni jezik je materin jezik

Zapisano pod: Domovina, Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 08:49, 3.01.2014

‘Slišijo’ z očmi, ‘govorijo’ z rokami … tako govorijo materni jezik gluhi ljudje, govorijo znakovni jezik. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz, usta in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim sprejemajo kretnje. V Sloveniji slovenski znakovni jezik kot jezik sporazumevanja in prvi jezik uporablja okoli 1.500 gluhih oseb.

Podobnost govornega in znakovnega jezika je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika in tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima lahko ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov ali obratno.

V Sloveniji od nedavnega spoznavamo tudi znakovni jezik za dojenčke, ki ni znakovni jezik za gluhe, je zgolj del znakovnega jezika za gluhe s poenostavljenimi kretnjami in naravnimi gibi. Znakovni jezik za dojenčke je enostaven in naraven način komunikacije z otrokom še preden spregovori. To so posamezni znaki, ki predstavljajo posamezne besede in enostavne pojme kot so „jesti“, „mleko“ ali „še“.

S slovenskim znakovnim jezikom se ohranjajo tudi jezikovne različnosti posameznih področij v Sloveniji in kultura gluhih. Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika je znakovni jezik naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih ljudi kot vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.

Slovenski znakovni jeziki je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjene med skupnostmi gluhih po vsem svetu. Vpliv na znakovne jezike po vsem svetu beležimo v 18. stoletju, ko se je ustanovila prva šola za gluhe. In ravno zaradi vpliva iz tujine, je korake v tej smeri naredila tudi Slovenija.

Po sprejetju zakona leta 2002 se znakovni jezik uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Gluha oseba imam pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajali javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

Vlada razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika, na ta dan je bil leta 2002 Objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika v Uradnem listu RS.

Več: spletna stran Ministrstva za delo

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor Podplat

4.01.2014 @ 20:53

Hmmmm, tja do leta 1990 pa še kakšno čez, ga je uradna doktrina prepovedovala, izganjala. Zakaj? Ne vem. Moral bu ga znati, la ga ne znam.

avtor Podplat

4.01.2014 @ 20:54

Hmmmm, tja do leta 1990 pa še kakšno čez, ga je uradna doktrina prepovedovala, izganjala. Zakaj? Ne vem. Moral bu ga znati, la ga ne znam. Hmmm, bi se ga zdaj učil? Mogoč.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |